Samo ena je MAMA | mama.si

jokPresenetljivi razlogi za dojenčkov jok

Dojenčka ste nahranili, mu zamenjali pleničko, pa tudi naspal se je. Kaj je torej razlog za nenaden jok? Četudi se solze zdijo neupravičene, ne pozabite, da imajo dojenčki za jok vedno razlog.

Bi mi, prosim, slekli pulover?

Samo zato, ker je zunaj zlasti ob jutrih precej mrzlo, ni treba svojega dojenčka obleči, kot da je pripravljen za dirko z vlečnimi psi na Aljaski. Starši dojenčke in malčke pogosto oblečemo preveč, saj nas skrbi, da bi zboleli, otroci pa so nato sitni, ker jim je vroče in se potijo.

Kaj storiti?

Otroka oblecite v isto število plasti oblačil, kot ste jih oblekli sami. Če niste prepričani, ali mu je dovolj toplo ali ne, ga potipajte po trebuščku ali mu s prsti sezite pod majčko pri ovratniku. Če je koža vroča, ga slecite, če je hladna, pa mu oblecite dodatno oblačilo. Ne zanašajte se na to, da ima hladne dlani ali lica – ta so pogosto zelo hladna tudi takrat, ko je otroku dovolj toplo, zlasti pri dojenčkih, ki se še niso pričeli plaziti.

Se ne moremo enostavno vsi razumeti?

Dojenčki seveda ne razumejo povedi, kot so »Ne morem verjeti, da si pozabila plačati račun za elektriko« ali »Ne moreš enkrat odnesti smeti iz stanovanja, ne da bi te morala cel dan prositi?« Imajo pa dobro razvit čut za zaznavanje tega, kdaj se mamica in očka sporečeta – in to jim ni niti malo všeč. Kadar je v zraku napetost ali s partnerjem glasno »debatirata«, se bo otrok takšnega vzdušja hitro nalezel in tudi sam postal siten in nejevoljen.

Kaj storiti?

Občasnim sporom se ni možno izogniti v nobeni partnerski zvezi, ko pride vanjo dojenček, ki zahteva stalno skrb in čas, pa jih je običajno še nekaj več. Kljub temu skušajte spore reševati mirno in brez kričanja, kajti otrok ima rad okolje, ki nanj deluje pomirjajoče in mu daje občutek varnosti. Nekoliko bolj intenzivne prepire odložite za takrat, ko bo otrok že v postelji in vas ne bo mogel slišati.

Pod stresom sem!

Preveč hrupa iz zvočnikov, preveč hitrega gibanja veliko ljudi, preveč neprijetne svetlobe – to se zgodi v nakupovalnem središču, v polni slaščičarni ali na družinskem srečanju s sorodniki. Dojenček v takšnem primeru hitro prične na ves glas jokati, potem pa se najde še kakšna prijazna tetica, ki sili v njegov obrazek, da bi ga spravila v dobro voljo. Otroka lahko spravi v jok kakršna koli oblika stimulacije, ki je preveč intenzivna ali traja predolgo – tudi to, da je obkrožen s preveč igračami ali da se celih dvajset minut guga v gugalnem stolčku za hranjenje.

Kaj storiti?

Vsak dojenček ima svoj prag, pri katerem mu pričnejo stvari »iti na živce«, zato svojega otroka dobro opazujte in se naučite prepoznati znake, ki vam povedo, da je bilo dogajanja dovolj. Kadar greste v nakupovalni center z otrokom, se tam ne zadržujte dolgo, izbirajte mirnejše restavracije (in ne v času nedeljskih kosil) ter otroku predstavite nove igračke posamično. Po vsaki aktivnosti oziroma po prihodu domov, dajte otroku nekaj časa, da se sprosti in pomiri čute.

Trebušček me boli!

Za bolečine v trebuščku pri dojenčkih nikoli ne zmanjka razlogov. Lahko ga napenja zaradi v prebavilih ujetega zraka. Morda ga muči zaprtost. Bolečine so lahko posledica nezrelega črevesja. Nekateri dojenčki so občutljivi na prehrano, ki jo uživa mati med dojenjem, drugi so preobčutljivi ali celo alergični na mlečno formulo. Prav tako ima otrok lahko gastroezofagealni refluks, pri katerem se kisla vsebina želodca vrača v požiralnik.

Kaj storiti?

Najprej poskrbite za to, da bo dojenček po vsakem hranjenju dobro podrl kupček, če je potrebno, tudi večkrat. Če dojite, skušajte otroka pri vsakem podoju hraniti zgolj iz ene dojke (če le imate dovolj mleka). Mleko, ki iz dojke priteče na začetku, vsebuje namreč več laktoze kot mleko, ki priteče proti koncu podoja. Če dojenčka hranite po steklenički, najprej izberite cucelj, iz katerega mleko izteka zelo počasi, da bo otrok med hranjenjem pogoltnil čim manj zraka. Kadar se vam zdi, da je na mleko lahko preobčutljiv, bo najbolje, da si pediater ogleda njegovo pokakano pleničko, saj vam bo glede na videz blata lahko svetoval uporabo hipoalergenske formule ali formule na osnovi soje. Če otrok občasno »poliva«, pa seveda to še ni razlog za paniko – k pediatru pojdite, če se zdi polivanje kronično ali je to za otroka še posebej neprijetno, sicer pa bo običajno dovolj, če daste otroka po hranjenju v pokončen položaj ali mu formulo zgostite z riževimi kosmiči.

Joj, kako zoprno!

Pri majhnih dojenčkih se pogosto zgodi, da jih neizmerno motijo malenkosti, ki jih starši niti ne opazimo. Morda so se prstki na nogah neprijetno zapletli v nitko na notranji strani nogavičke, ki jih sedaj reže v kožo in ovira kroženje krvi ter miganje, morda se je kam ujel mamičin dolg las, ki otroka zdaj žgečka, morda ga draži grob šiv na bodiju ali etiketa na majčki. Prav tako so dojenčkom pogosto lahko neprijetne preveč zategnjene naramnice pajackov, pretesni varnostni pasovi v avtosedežu ali vozičku, morda naramnice ali pasovi pritiskajo na gumb ali zadrgo na oblačilu in ga pritiskajo na kožo …

Kaj storiti?

Otroka slecite in ga preglejte, da ugotovite, kaj ga moti. Morda boste našli las ali kakšno drobtino, ki se je ujela na občutljivem delu telesa. Preverite, ali otroka ne tiščijo morda naramnice in varnostni pasovi ter poglejte, ali nima morda kje rdeče kože zaradi drgnjenja šiva, našitka ali zadrge.

Tako sam sem …

Med šestimi in devetimi meseci dojenček spozna, da z mamico nista eno, temveč je vsak samostojno bitje. Takrat lahko prične jokati vsakič, ko zapustite sobo, ker vas pogreša oziroma ni prepričan, da niste preprosto izginili.

Kaj storiti?

Normalno je, da otroka odložite v stajico, da lahko perilo iz pralnega stroja prestavite v sušilnega. A če ta kratka ločitev povzroči pri njem žalost, počakajte s svojim delom ter ga nekoliko »pocrkljajte«. Že to, da vas vidi in občuti vašo ljubezen, bo pregnalo jok. Ko ga ponovno za nekaj trenutkov pustite samega ter odidete v sosednjo sobo, lahko pri tem pojete ali se z otrokom glasno pogovarjate – tako bo vedel, da ste blizu, četudi vas ne vidi. Kadar ne gre drugače, boste otroka pač morali vzeti s seboj, vendar to ni najbolj priporočljivo – nenazadnje lahko traja ta strah pred odsotnostjo mamice kar do 15. meseca.

Sestradan sem!

Vaš dojenček je jedel pred točno eno uro, torej gotovo ne more biti lačen. Kaj res? Če je otrok v obdobju hitre rasti, potem njegov jok prav lahko pomeni, da bi rad nov obrok. Dojenčki gredo skozi obdobja hitre rasti običajno pri dveh, treh in šestih tednih ter pri treh in šestih mesecih (seveda pa dojenčki ne gledajo na koledar, zato so to le približni datumi). Obdobje hitre rasti, ko otrok potrebuje več kalorij, običajno traja približno dva dni.

Kaj storiti?

Je vaš dojenček res lačen? Najlaže boste preverili tako, da ga daste v voziček ali štorkljo in se odpravite na krajši sprehod. Če bo zaspal ali se hitro pomiril, potem ne potrebuje hrane. Če še vedno joče, pa mu boste morali ponuditi dojko ali stekleničko. In nikar preveč ne skrbite – dojeni otroci ne morejo biti preveč ješči.

Kako dolgočasno!

Če je otrok celo uro v ležalniku v istem kotu v sobi, se počuti enako, kot bi se vi, če bi morali v službi cel dan sedeti za pisalno mizo in strmeti v prazno steno. Saj veste: to ni prav nič zabavno. Čeprav se nekateri otroci pričnejo dolgočasiti hitreje kot drugi, ne pozabite, da je vsem všeč, če se »scena«, v katero zrejo, občasno nekoliko zamenja.

Kaj storiti?

Spodbujajte otrokovo naravno radovednost in željo po odkrivanju tako, da ga prestavljate iz sobe v sobo, greste z njim v park ter ga vzamete s sabo po opravkih.

Petra Novak


Tag-i

Sorodni članki

Starejši in novejši članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE