Samo ena je MAMA | mama.si

uvajanje goste hraneVečina dojenčkov je med šestim in devetim mesecem razvojno ter fiziološko pripravljenih na uživanje goste hrane. Takrat torej lahko pričnemo obroke materinega mleka oziroma mlečne formule nadomeščati s »pravo« hrano. Nekatere mame pa žal ne morejo počakati, s čimer lahko otroku tudi škodujejo.

 Mejniki v prehranjevanju dojenčka

Starost šestih mesecev pomeni, da je dojenček pripravljen na gosto hrano. Razlogi so razumljivi:

– Otrokovo črevesje je dovolj zrelo.

– Možnost, da bi dojenček vdihnil hrano, je zelo majhna.

– Otrok nima več refleksa, zaradi katerega gosto hrano z jezikom potisne iz ust.

– Dojenček že ve, kdaj je sit, in zna nadzorovati, koliko mora pojesti.

– Dojenček pokaže, da je sit, tako da se obrne proč od hrane.

– Dojenček ima dobro razvit nadzor nad glavo in lahko sedi pokonci brez opore ali z minimalno oporo.

– Otrok je prvih šest mesecev užival zgolj materino mleko oziroma formulo ter s tem dobil vse potrebne hranilne snovi za najboljši začetek življenja.

 

Pri starosti enega leta lahko začnemo brez skrbi uvajati živila, ki so do takrat veljala za prepovedana ali dovoljena v majhnih količinah.

– Otrokovo telo se na tuje proteine (na primer jajčne) ne odziva več kot na vsiljivce, ki jih je treba pregnati. Zato se zmanjša možnost alergij.

– Otrokovo telo je že navajeno na različno hrano in se na nadaljnje novosti ne odziva z alergijami.

– Otrokov razvoj je tako daleč, da nekatera živila, na primer kravje mleko, ne morejo več vplivati na njegovo zdravje.

– Otrokovo črevesje je tako zrelo, da lahko predela tudi patogene snovi, kot so na primer spore botulizma v medu.

Zakaj počakati z gosto hrano?

1.Zaščita pred boleznimi je večja, če je otrok polno dojen, saj materino mleko vsebuje več kot 50 imunskih faktorjev (in verjetno vseh še sploh ne poznamo). Raziskave so na primer pokazale, da polno dojenje tudi po četrtem mesecu pripomore, da imajo otroci kar za 40 odstotkov manj vnetij srednjega ušesa, zmanjša pa se tudi stopnja respiratornih bolezni.

2.Prebavni sistem ima čas dozoreti. Če dobi otrok gosto hrano, preden je nanjo pripravljen, se bo slabo prebavila, kar bo vodilo do težav (boleča prebava, vetrovi, zaprtost). Ker raven prebavnih kislin in encimov ni dovolj visoka, je prebava beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob težja.

3.Preprečevanje alergij na hrano je dokazano boljše, če goste hrane ne uvajamo do šestega meseca. Znano je, da imajo dojenčki do šestega meseca tako imenovano »odprto črevesje« – med celicami tankega črevesa je dovolj prostora, da molekule prodrejo naravnost v krvni obtok. Zato je dobro, če dojite, saj pridejo tja protitelesa iz materinega mleka. Kadar dajete otroku gosto hrano, pa lahko skozi tanko črevo prodrejo nevarni patogeni. Pri šestih mesecih pa tanko črevo preneha »prepuščati«.

4.Preprečevanje pomanjkanja železa je dosti uspešnejše, če dojenček goste hrane ne uživa prekmalu. Raziskave so pokazale, da izključno dojenje v prvih sedmih mesecih zmanjša pojavljanje anemije v prvem letu življenja.

5.Manj težav s prekomerno telesno težo v kasnejših letih. Če prične otrok uživati gosto hrano, preden jo je zmožen zavrniti, ko je sit, se bo »pokvaril« njegov občutek za to, koliko hrane potrebuje.

Nekoč in danes

Matere, ki gosto hrano uvajajo prezgodaj, pogosto najdejo izgovor v stilu »Tudi moji mami je babica pri dveh mesecih začela dajati žitarice, pa ji nič ne manjka«. Seveda. A včasih so tudi rekli, da kajenje ne škoduje ter da otroka ne smemo ljubkovati, ker ga bomo tako vzgojili v sebično in razvajeno bitje.

Tako kot velja za vsako evolucijo, je bila tudi evolucija medicine in dietetike ter zlasti dietetike dojenčkov izjemno počasna. Včasih seveda niso imeli raziskav, ki bi kazale, da je dojenčkov prebavni sistem nesposoben predelati in vsrkati gosto hrano. Tako so dojenčke hranili, kot so pač najbolje znali, ne da bi vedeli, da ti ne dobivajo pravih vitaminov, mineralov ter drugih hranil. Morda vaši mami torej res »nič ne manjka«, vendar je bila v primerjavi z današnjimi otroci gotovo na slabšem. Kar pomislite, kako pogoste so bile včasih bolezni, ki so izvirale iz pomanjkanja vitaminov ter rudninskih snovi (na primer pomanjkanja vitamina D in železa) ter kakšna je bila stopnja umrljivosti med dojenčki. Z napredkom znanosti o prehrani pa je manj anemij, gastrointestinalnih okužb, respiratornih okužb … Poleg tega je dojenje dobro tudi za mater, ne le za otroka – dokazano je, da dojenje zmanjšuje možnost pojava raka na prsih.

V starih časih je bila gosta hrana, ki so jo dajali dojenčkom, običajno mešanica kravjega mleka, vode, takšne ali drugačne moke in sladkorja. V takšni mešanici gotovo ni vitaminov in mineralov, potrebnih za otrokov razvoj. Poleg tega vemo, da je do dopolnjenega prvega leta starosti odsvetovano kravje mleko – vsebuje namreč dojenčku neprimerne beljakovine, ki jih ne more prebaviti, in ovira absorpcijo železa.

Sara Petelinc


Tag-i

Starejši in novejši članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE