Samo ena je MAMA | mama.si

shutterstock_64820974Vegetarijanstvo pozna 4 glavne skupine:

• Lakto-vegetarijanci: poleg hrane rastlinskega izvora uživajo mlečne izdelke.

• Ovo-vegetarijanci: poleg hrane rastlinskega izvora uživajo jajca.

• Lakto-ovo vegetarijanci: poleg hrane rastlinskega izvora je dovoljeno tudi uživanje mlečnih izdelkov in jajc.

• Vegani: meso, mleko in jajca niso dovoljena.

Mnoge študije so pokazale pozitivne učinke vegetarijanske prehrane. Raziskave kažejo na manjše tveganje vegetarijancev za nastanek civilizacijskih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, debelost, bolezni srca in ožilja, rak; vegetarijanci imajo nižje vrednosti LDL holesterola, nižji krvni tlak in manjšo pojavnost povišanega krvnega tlaka v primerjavi z vsejedi. Certificirana nutricistka Mojca Cepuš pravi, da zdrava prehrana temelji na veganski prehrani; zelenjavi, sadju, polnovrednih žitaricah, stročnicah, oreščkih in semenih. »Sadje in zelenjavo bi morali jesti, če se le da, surovo, ostalo hrano toplotno obdelano ali namočeno. Olja in živila živalskega izvora bi morali pojmovati kot dodatke. V današnjem času pa je žal tako, da je meso center obroka. Priporočena količina mesa znaša od 300 – 600 g na teden, kar je velikost približno dveh do treh zrezkov. Z večjimi količinami si lahko resno ogrozimo zdravje, čemur smo v sodobnem svetu priča vsak dan,« pravi Cepuševa.

Veganstvo predstavlja večje tveganje kot vegetarijanstvo

Nacionalni inštitut za javno zdravstvo je leta 2011 izdal dokument, v katerem se je slovenska medicinska stroka opredelila o vprašanju, ali je vegetarijanstvo zdravo. Strokovnjaki so mnenja, da je lahko lakto-ovov vegetarijanski način prehranjevanja sprejemljiv in da skrbno načrtovana lakto-ovova vegetarijanska prehrana posamezniku omogoča zdrav način prehranjevanja, saj omogoča vnos vseh potrebnih hranil, če vključuje tudi dodajanje hranil v obliki prehranskih dopolnil in/ali obogatenih živil. Večje tveganje neustreznega vnosa energije in hranil slovenski strokovnjaki vidijo pri veganski prehrani.

Ključna hranila, na zadosten vnos katerih morajo biti vegani še posebej pozorni, so:

• beljakovine,

• omega-3 nenasičene maščobne kisline,

• železo,

• cink,

• jod,

• selen,

• kalcij,

• vitamin D,

• vitamin B-12.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da so potrebe veganov po beljakovinah višje od priporočil, saj so njihov vir žita in stročnice, ki so težje prebavljiva, zato jih morajo vegani zaužiti sorazmerno več za dosego ustrezne bio razpoložljivosti. Prevelike količine zaužitih beljakovin pa imajo spet negativne učinke, med drugim lahko pride do povečanega izločanja kalcija z urinom.

Rastlinska prehrana je bogata z omega-6 nenasičenimi maščobnimi kislinami, a prehrana brez rib, jajc in velikih količin alg ne vsebuje dovolj omega-3 nenasičenih maščobnih kislin. Noseče in doječe matere potrebujejo še več omega-3, ki jih je z vegansko prehrano težko dobiti. Posebno je treba paziti tudi na železo, saj je bio razpoložljivost železa iz rastlinske prehrane manjša od živalske. Veganom velikokrat primanjkuje cinka, ki ga imajo stročnice, sojini izdelki, žita, sir in oreški. Spremljati je potrebno tudi nivo joda, ki ga vegetarijancem, kateri ne uživajo jodirane soli ali morskih sadežev, velikokrat primanjkuje, saj ga v rastlinski hrani ni veliko (izjema so nekatere vrste morskih alg). Pazljivost je potrebna tudi pri kalciju in vitaminu D, ki ga po raziskavah sodeč, veganom velikokrat primanjkuje.

Glede vitamina B-12 je veliko polemik, vprašanja pa nimajo vedno enakega odgovora. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje menijo, da lakto-ovo vegetarijanci zaužijejo dovolj vitamina B-12 z mlečnimi izdelki, jajci in z B-12 obogateno hrano, če te uživajo redno in da se vitamin B-12 nahaja samo v beljakovinah živali. Vegani ga dobijo le z B-12 obogatenimi živili (riževi napitki, obogateni sojini produkti, kosmiči, mesni analogi, kvas) oziroma s prehranskimi dopolnili. Nobeno ne obogateno rastlinsko živilo naj ne bi vsebovalo zadostne količine aktivnega vitamina B-12. Glede tega je veliko razprav in nekatere raziskave kažejo, da ga je z algami (kot so na primer klamatske alge) moč dobiti. Je pa res, da se v prehranskih dopolnilih (kot naj bi tudi užili te alge) količine snovi spreminjajo in nikoli ne moremo vedeti, ali smo res dobili toliko količine neke snovi, kot piše na škatlici. Pomanjkanje vitamina B-12 se kaže s hiperhomocisteinemijo, ki je dejavnik tveganja za nevrodegenerativne bolezni, kot so kognitivne motnje, demenca, depresija. Posamezniki na veganski prehrani imajo višjo prevalenco HHCY zaradi pomanjkanja vitamina B-12. Hiperhomocisteinemija je tudi dejavnik v patogenezi defektov živčne cevi in zapletov v nosečnosti. Pri nosečih vegetarijankah se priporočajo meritve homocisteina.

Več o mnenju strokovnjakov glede veganske prehrane v času nosečnosti in dojenja si lahko preberete v februarski številki revije Mama.

 

 


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE