Samo ena je MAMA | mama.si

Pediatra običajno obiščemo, ko je otrok bolan. Vendar pa je spremljanje otrokovega razvoja tudi takrat, ko nima težav, nujno za njegovo zdravje.

Kadar peljete dojenčka ali malčka k pediatru, ker ima alergijsko reakcijo, vneto uho ali infekcijo dihal, gre za drugačen obisk kot takrat, ko pride k pediatru na sistematski pregled in je zdrav. Na sistematske preglede pa veliko staršev žal še vedno gleda kot na »nebodigatreba«, ker otrok izostane iz vrtca in si mora mamica vzeti dopust, kjer otroka cepijo in kjer ugotavljajo, koliko je v zadnjih mesecih in tednih zrasel ter pridobil na teži. A vendarle so sistematski pregledi mnogo več.

Zdravstveni sistem z dobro vzpostavljenim sistemom sistematskih pregledov za otroke, kakršnega imamo na srečo tudi v Sloveniji, nam daje možnost, da izrazimo vprašanja in skrbi o otrokovem razvoju, vedenju in splošnem zdravju – torej vprašanja in skrbi, za katere ni časa ali pa nanje pozabimo takrat, ko je otrok bolan. Pediatri se lahko na teh pregledih v miru posvetijo običajnim skrbem, ki jih imamo starši: o otrokovi prehrani, spanju, privajanju na kahlico, vedenju v družbi, težavam s pozornostjo in učenjem, govorom … Redni pregledi pri zdravniku in pogovori o vsakdanjih težavah, ki pa so za vas in vašega otroka zelo pomembne, so torej ključne sestavine, s katerimi pediater dobro spozna vas in vašega otroka ter z obema vzpostavi dober in zaupen odnos.

Sistematski pregledi v glavnem poskrbijo za vzpostavitev štirih temeljnih zavedanj:

Pediatri in starši si delijo enoten cilj – zdravega otroka.
Pediatri želijo, da bi sistematski pregledi kar najbolje služili potrebam otrok in njihovih družin.
Pediatri so strokovnjaki in poznavalci zdravja otrok, vsak izmed staršev pa je strokovnjak in poznavalec svojega otroka.
Skupinsko delovanje zdravnika in staršev lahko najbolje razvije optimalno fizično, čustveno in razvojno zdravje otroka.

Najboljši izkoristek obiska

Kakovostno zdravstveno varstvo otrok je možno le, če je med pediatrom in starši stalen odnos. Ta pomaga, da se med njimi vzpostavi zaupanje, to pa omogoča kakovostno komunikacijo na sistematskih pregledih – gre torej za krog, kjer vsak obisk krepi odnos.

Poleg tega si je za najboljši izkoristek sistematskega pregleda vedno dobro pripraviti spisek vprašanj, saj si lahko le tako zagotovite, da boste od pediatra dobili vse potrebne informacije. Če si na hitro zabeležite tri ali pet vprašanj ter jih prinesete s sabo, vam bo to v pomoč, da se boste osredotočili na resnične skrbi glede otroka in s pediatrom pričeli pogovor, v katerem bosta dobro sodelovala. In tu vam ni treba skrbeti, da so vaša vprašanja trapasta – vsako vprašanje, ki se nanaša na otrokov razvoj, vedenje, spanje, hranjenje in odnos z drugimi člani družine, je primerno. Če vas zanima, kaj lahko storite, da boste pripomogli k otrokovemu razvoju in učenju, boste gotovo zadeli bistvo sistematskih pregledov.

Veliko podatkov dobite od pediatra tudi tako, da brskate po spletu, revijah, knjigah in drugih publikacijah ter se osredotočite na za posamezno starost specifične razvojne spretnosti ter tipične težave. Tako boste vedeli, kaj vaš otrok doživlja in kaj ga še čaka, pediater pa vas bo o tem dobro podučil. Prav tako pri vsem tem ne izključite partnerja ter drugih ljudi, ki skrbijo za vašega otroka (babico, varuško in podobno), saj so morda njihova opažanja otroka drugačna in vam lahko tudi oni ponudijo precej »materiala«, o katerem velja povprašati.

Glavno je, da nikoli ne omahujete in vam ni nerodno povprašati o ničemer – prav to odpira vrata komunikacije z otrokovim pediatrom. Ne pozabite, da morate kot eden od staršev nastopati kot otrokov advokat in podati vsakršno znanje ter opažanje, ki lahko zdravniku pomaga, da bo bolje razumel vašega otroka in vašo družino.

Zdrav k zdravniku

Še eden izmed razlogov, da nekaterim staršem sistematski pregledi niso po volji, je ta, da so tako in tako z otrokom nenehno pri zdravniku. Morda to res drži pri dojenčkih in malčkih, ki so pogosto bolni, ki se jim denimo ponavljajo bronhitisi ali vnetja ušesa. Takrat se staršem verjetno res zdi, da z otrokom preživijo več časa v ambulanti kot doma, torej bi zdravnik lahko že vse izvedel in povprašal. Vendar pa to, da zdravnik vidi bolnega otroka vsak teden, ni enako, kot če ga vidi zdravega vsakih nekaj mesecev.

Naj razložim: ko pridete k zdravniku z bolnim otrokom, je ta brez energije, utrujen in slabe volje. Takrat gotovo niti najmanj ne pokaže svojih spretnosti niti ni pri volji, da bi s pediatrom sodeloval. Zdravnik si torej ne more ustvariti mnenja – prav gotovo namreč vaš otrok ni takšen, kadar je zdrav. In ko je bolan, tudi vi niste takšni kot običajno. Osredotočate se na bolezen in vas niti malo ne zanima pogovor o privajanju na kahlico ali o tem, zakaj naj otrok ne bi več uporabljal dude – brez dude, ki bolnega otroka vsaj malo pomiri, bi se vam v tistem trenutku gotovo zmešalo, si mislite.

Ravno nasprotno velja za otroke, ki so krepkega zdravja in jih zato pediater ne vidi pogosto. Morda so res videti zdravi, saj nimajo običajnih nevšečnosti z ušesi in smrkavimi noski, vendar pa to še zdaleč ne pomeni, da se razvijajo optimalno. Morda se prav otrok, ki je pogosto bolan, razvija normalno, tisti, ki je navidezno zdrav, pa ima težavo, ki lahko ostane neodkrita, če ne pride na sistematski pregled.

Kako pogosti so sistematski pregledi?

Sistematski pregledi si »na gosto« sledijo vse do starosti leta in pol, saj se od rojstva do te starosti dogaja največji razvoj. Tako lahko za prvi sistematski pregled štejemo že pregled v porodnišnici, torej temeljit pregled novorojenčka, ki poda temelj, iz katerega izhajajo nadaljnje »krivulje razvoja«. V porodnišnici se že izvedejo tudi nekateri presejalni testi, na primer test sluha, test ščitničnih hormonov itd.

Nadalje si sistematski pregledi sledijo približno na tri mesece, vendar prihaja tudi do zamikov (na primer zaradi usklajevanja pregleda s cepljenjem). Po pregledu pri enem letu je naslednji sistematski pregled šele pri letu in pol, potem pa pri treh in petih letih. Sistematski pregled pri treh letih vključuje tudi pregled vida in obisk psihologa, pri petih letih pa oceno logopeda.

Sistematski pregledi so tudi pregledi, ki so potrebni ob vstopu v vrtec in šolo ter pred zdravstvenimi letovanji ter pogostejši pregledi za otroke s kroničnimi boleznimi (vedno na od pol do enega leta).

Kaj je Denverski test?

Denverski razvojni presejalni test traja od deset do dvajset minut, sestavljen pa je iz 125 nalog, ki so razvrščene v štiri sklope:

Osebnostno-socialni sklop proučuje vključevanje v družbo in osebnostne potrebe.
Sklop fine motorike se ukvarja z očesno-ročno koordinacijo ter manipulacijo z drobnimi predmeti.
Jezikovno-slušni sklop preverja razumevanje in uporabo jezika.
Sklop gibanja in koordinacije telesa preverja spretnosti, kot so sedenje, hoja, skakanje in splošno mišično gibanje.

Dojenčka oziroma otroka na test ni treba pripravljati, saj se preverjajo običajne reči – ali pije iz kozarčka, ali čeblja, ali pobere rozino itd.

 


Tag-i

PRIJAVI SE NA E-NOVICE