Samo ena je MAMA | mama.si

shutterstock_82599283ZASTAJANJE MLEKA V DOJKAH

Zastajanje mleka v dojkah je ena izmed težav, ki se lahko pojavi v prvih dneh po porodu, včasih pa tudi v kasnejšem obdobju dojenja. Je poporodni zaplet, ki je zelo boleč, mnogokrat dolgotrajen. Hkrati za mater predstavlja preizkušnjo, ali naj vztraja pri dojenju ali pa naj ga preprosto opusti. Pravilna in pravočasna obravnava prepreči ali pa vsaj skrajša bolečine in težave, ki ob tem nastanejo, materi pa povrne željo po dojenju.

RAST IN RAZVOJ DOJK V NOSEČNOSTI IN V PRVIH DNEH PO PORODU

Dojka se pod vplivi normalnih fizioloških procesov, kot so menstruacija, nosečnost, porod in odstavljanje od dojenja, spreminja. Povečanje dojk med nosečnostjo in v fazi nastajanja mleka torej potrjuje dejstvo, da mlečne žleze prevzemajo svojo vlogo. Rast dojk pa se nadaljuje še med prvim mesecem po porodu.

V drugi polovici nosečnosti se pričnejo razraščati mlečni vodi, razvijajo se celice, ki proizvajajo mleko. Kapljice mleka se pričnejo iztekati v mlečne vode. Posledično se dojke bolj ali manj povečajo. Običajno mora takrat nosečnica velikost nedrčka prilagoditi večjim dojkam. Potrebuje torej za eno do dve številki večji nedrček z globljo košarico.

Za 2. do 8. dan po porodu je značilno pospešeno nastajanje mleka. V prvih 38 do 98 urah količina mleka močno narašča. Približno deveti dan po porodu pa nastopi obdobje ustaljenega nastajanja mleka.

 KAJ SE TOREJ DOGAJA V DOJKAH V PRVIH DNEH PO PORODU?

Ko se porodi posteljica, se pričnejo izločati hormoni, ki so odgovorni za nastajanje večjih količin mleka naenkrat. Običajno je to v prvih dvainsedemdesetih urah po porodu. Dojka se na močan vpliv hormonov odzove z začasno oteklino tkiva v dojkah. Mati to občuti kot naraščajoč pritisk v dojkah in povečan volumen dojk. Potek nastajanja mleka je lahko spontan, brez večjih težav. Nekatere matere ob tem izkusijo zelo čvrste, a ne trde dojke, mleko pa ob tem lepo izteka in vzpostavi se normalno dojenje, ki ne sme biti boleče. Spet druge v dojkah čutijo zgolj rahle spremembe. Tako stanje dojk je običajno in optimalno.

Kadar pa je iz različnih vzrokov poraba mleka premajhna, proizvodnja pa povečana, mleko v dojki zastaja. Dojka je boleča, napeta, vozličasta, trda na otip, mleko pa slabo ali pa sploh ne izteka. Koža dojke je napeta in svetleča. Bradavica je napeta, raztegnjena in zravnana. Zaradi tega se otrok slabše in nepravilno pristavlja, praznjenje dojk je neuspešno, dojka se ne drenira in kolostrum ali mleko v dojki zastaja. Posebej boleče je področje podpazdušne linije.

Tako stanje strokovno imenujemo ZASTOJNA DOJKA.

 ZAKAJ PRIDE DO ZASTOJNE DOJKE?

 Zastojne dojke ni moč vedno v celoti preprečiti, je pa vsekakor možno omiliti to neprijetno in boleče stanje, ki pesti precejšnje število mater po porodu. Prav tako je težko predvideti, pri katerih ženskah je tveganje za nastanek zastojne dojke večje. Pozorne morajo biti vsekakor ženske, ki imajo majhne dojke, sledijo ženske, pri katerih je tvorba mleka močno povečana, in ženske, ki preredko ali neustrezno praznijo dojke – otroka torej preredko ali nepravilno dojijo.

 NAJBOLJŠA JE PREVENTIVA

Za preprečevanje nastanka zastojne dojke so predvsem pomembni naslednji koraki:

o takojšen kožni stik matere z otrokom po rojstvu;

o dojenje otroka v roku ene ure po porodu;

o pravilno in neomejeno pristavljati otroka;

o kadar dojenje iz različnih razlogov ni možno, je potrebno mleko iztisniti;

o sobivanje matere in otroka, tako imenovani rooming-in sistem;

o dojenje kadarkoli in kakor dolgo želi otrok;

o otrokom ne dajemo cucljev, igralnih dud in stekleničk, ki bi zmedli otrokov način sesanja.

KAKO RAVNATI, KO PRIDE DO POVEČANEGA NASTAJANJA MLEKA?

Kot je bilo že omenjeno, se približno drugi dan po porodu prične povečano nastajanje mleka. Če mati opazi, da dojka postaja trda in boleča, naj se takoj posvetuje s strokovnim osebjem, ki ji bo ustrezno svetovalo. Postopki, ki težave omilijo in vodijo v uspešno dojenje, pa so sledeči:

o pred dojenjem naj mati dojke nežno masira, če je le mogoče, pod toplim tušem;

o doji naj najprej na eni dojki, da se le-ta čimbolj izprazni, in mu šele nato ponudi drugo dojko; pri drugem podoju pa naj vrstni red zamenja;

o tudi med podojem naj dojke nežno masira;

o po končanem podoju naj si mati dojke hladi s hladnimi obkladki. V ta namen je uporabna brisača, ki jo zmoči z mrzlo vodo in jo položi na obe dojki. Hlajenje se zaključi, ko se brisača pregreje (par minut);

o med posameznimi podoji naj se mati dojk ne dotika, naj jih ne masira, da »počivajo«;

o nosi naj dovolj velike in udobne nedrčke, brez plastičnih trakov in opor.

Pomaga torej toplo pred dojenjem in hladno po dojenju.

 

Mati pa naj bo pri rokovanju z dojkami pozorna na higieno rok in perila, ki je v stiku z dojko.

Poleg tega je pomembno, da se dojke ves čas prisotnih težav z zastojno dojko praznijo.

Kadar v dojkah mleko ostaja, lahko pride do prevelikega pritiska v mlečnih vodih, kar pa lahko privede do zmanjšanega nastajanja mleka. Tako se torej lahko zgodi, da po začetnem navalu in veliki količini mleka pride do izgube mleka.

 IZBRIZGAVANJE

Da bi se temu izognili, je v primerih, ko je količina nastajajočega mleka obilna in otrok pri podoju ne more izprazniti niti ene dojke, smiselno mleko izbrizgati. Mleko se lahko izbrizga ročno ali pa s črpalko, vendar je prav, da se mati v takih primerih posvetuje s strokovnjakom za dojenje, ki jo bo skozi občutljivo obdobje pravilno usmerjal. Opuščanje iztiskanja mleka zaradi mnenja, da se zaradi tega tvori več mleka, je neupravičeno. Ročno iztiskanje ali mehanično izbrizgavanje zmanjša mehanične poškodbe tkiv v dojki. Vendar pa naj bo izčrpavanje s črpalko kratkotrajna in zgolj začasna rešitev.

Prav tako je prisotno mišljenje, da povečana količina vnosa tekočin po porodu poveča težave z zastojno dojko. Vendar ni dokazano, da bi zmanjševanje vnosa tekočin pripomoglo k hitrejšemu saniranju težav z zastojno dojko. Matere naj pijejo, dokler so žejne.

 NE OBUPAJTE!

Zastojna dojka je stanje bolečih in napetih dojk, ki je prehodnega značaja. Pomembno je, da matere ob opisanih težavah ne obupajo, temveč dosledno izvajajo opisane postopke. Čaka jih obdobje ugodja in sreče ob dojenju njihovega otroka.

Severina Feuš, dipl. m. s. IBCLC

 

 


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE