Samo ena je MAMA | mama.si

boys8“Ana je dobila vlak za rojstni dan,” je navdušeno začel triletni Mark na poti iz vrtca. “Rekel je, da ga bo prinesel k meni, ko ga povabim na dom!”Zardela sem:”Ljubček, prinesl-a ga bo k tebi, ko j-o boš povabil. Ana je punca in ko govorimo o puncah, rečemo ona.”

Bila sem šokirana. Pa ne zato, ker Mark ne bi vedel nič o dekletih. Nasprotno, veliko jih je okoli njega, tako v vrtcu kot v soseščini. Dejstvo pa je, da je, z očetom in dvema bratoma, njegova družina bolj “moška”. Zaključila sem, da kot majhen deček, ki je komaj začel spoznavati življenje zunaj družine, Mark misli, da je svet razdeljen na dve kategoriji, na moške in na mamice.

 

Ali so tudi pri vas doma same punce ali sami fanjte? In če je tako, ali ste kdaj imeli občutek, da vas okolica gleda, kot da vaši družini nekaj manjka? Uf, zakaj med nami še vedno  živi prav bedast stereotip, da si vsaka mati želi vsaj eno hčerko in vsak oče vsaj enega sina? “Ljudje naravnost sočustvujejo z menoj, ko me vidijo z mojimi tremi fanti,” pripoveduje Markova mamica.

Mamice in očiji pretežno moških ali ženskih družin dobro vedo, da je vsako sočutje odveč. Svoje otroke neizmerno ljubijo, ne da bi sploh kdaj pomislili, da so med zadnjo nosečnostjo na tihem res pričakovali hčerko ali sina. In se mogoče prednosti, ki jih imajo s samimi brati ali sestrami, niti ne zavedajo. Poglejmo si jih nekaj.

 

STARŠI SO BOLJ POZORNI NA OSEBNOSTNE RAZLIKE

Strokovnjaki ugotavljajo, da so starši iz pretežno moških ali ženskih družin bolj kot iz mešanih občutljivi za osebnostne razlike med otroci. Po navadi je tako, da mati, ki vzgaja oba, hčerko in sina, ob njunih posebnostih zaključi, da jih gre verjetno pripisati razlikam med spoloma:”Je pač sladka, ker je deklica,” in “je pač bolj grob, ker je deček.” Torej, starše rado zanese in iščejo zgolj razlike med spoloma. V pretežno enospolnih družinah pa se starši bolj trudijo prepoznati razlike v značajih.

Otroci iz teh družin so bolj vsestranski pri hišnih opravilih. Sinovi se dostikrat znajdejo pri materi v kuhinji ali popazijo na mlajšega bratca, hčerke se ne obotavljajo, ko je treba pokositi travo. Tako imajo priložnost, da se sinovi še bolj navežejo na mater in hčere na očeta.

 

OTROCI SO BOLJ POVEZANI MED SEBOJ

Ena izmed največjih prednosti pretežno ženskih ali moških družin je ta, da se otroci navadno bolj navežejo eden na drugega. Predvsem zaradi bližine, v kateri odraščajo; bratje npr. radi delijo sobo, sestre tudi, pri mešanih sorojencih pa ni tako.

Poleg tega imajo bratje oziroma sestre številne skupne interese. Čeprav vloge med spoloma niso več tako ostro začrtane, kot so bile včasih, pa jih je med odraščajočimi otroci še vedno veliko. Številne matere in očetje hčera ali sinov lahko to potrdijo.”Bila sem ena od štirih hčera. Čeprav je bilo med nami 14 let razlike, smo še vedno najboljše prijateljice,” razlaga Petra, ki je zdaj mati štirim sinovom in dodaja:”Isto zdaj opazim pri svojih fantih. Karkoli počne eden, bodisi je to ribolov bodisi nogomet, se temu pridružijo še vsi ostali. Zares so dobra druščina.”

 

Tu pa smo že pri pasti. Čeprav imajo vaši sinovi ali hčerke toliko skupnih interesov in so si skratka tako zelo podobni, jih nikoli ne naslavljajte z:”Vi, fantje!” ali “Ve, punce!” Otroci želijo biti obravnavani kot individumi, in hočejo biti tako tudi poklicani. Sicer lahko pride med njimi do nezdravega primerjanja in rivalstva. Pri bratih ali sestrah toliko prej, ker se, bolj kot pri mešanih družinah, trudijo dohajati svojega starejšega brata ali sestro. Naj bo doma takšno ozračje, da bo vsak otrok cenjen kot samostojna osebnost. S takšnim občutkom spoštovanja se mu bo lažje uveljaviti tudi zunaj družine.

 

KAKO OTROK SPOZNAVA VLOGE NASPROTNEGA SPOLA?

Glede tega, kako bodo hčerke pridobile izkustvo o dečkih, ki jih v družini pač ni, in obratno, si ne delajte skrbi. Drži, da sestro brat in brata sestra res veliko nauči o nasprotnem spolu in se zato npr. deklice pozneje počutijo bolj sproščene v moški družbi. Po drugi strani pa starši pozabljajo, da štejejo tudi dečki iz soseščine, bratranci, sošolci. Poskusite poskrbeti, da bo imela vaša hčerka čim bolj bogate stike z njimi in njenih ugibanj o tem, kdo neki ti skrivnostni dečki so, bo kmalu konec.

 

KAKO PA SE POČUTIJO STARŠI?

Ste se že kdaj počutili malce odveč, ko opazujete vaše sinove pri igri z očetom? Ko pa imajo vendar toliko skupnega. “Kako naj jim jaz izdelam lok, naj jih jaz učim nogometa?” vas morda kdaj prešine. Sinovom je morda pri igranju res bližji oče in hčerke morda res več intimnosti zaupajo materi, vendar pa vas vaši sinovi in vaše hčere potrebujejo bolj, kot si lahko mislite. Matere sinovom nudijo varnost in zavetje, ko je potrebno tudi pred, po navadi bolj zahtevnim, očetom. Hčerke pa potrebujejo očeta, da ta s svojimi predstavami o vedenju in izgledu potrdi njihovo ženskost.

 

MNENJE OKOLICE

Ostaja za vas nepomembno! Če torej kdo v prisotnosti vaših sinov, govori o možnostih hčerke, imejte pripravljen dober odgovor:”Le zakaj bi poskušali še z hčerko? Ob otrocih, ki jim imamo, ničesar ne pogrešamo.”

Drži pa, da v resnici precej staršev poskuša imeti še tretjega otroka tudi zato, da bi dobili hčerko ali sina. Če ste med njimi, ne razlagajte tega otrokom, kajti menili bodo, da oni kot sinovi ali hčerke niso dovolj dobri za vas.

Bodimo iskreni. Povsem naravno za vsakogar izmed nas je, da predno oblikujemo družino, pomislimo na oba; na hčerko in na sina. Kar pa nam naposled v resnici nekaj pomeni, ni to, da so med nami hčerke ali sinovi, ampak da so to naši otroci. Ali bi enega od svojih sinov zamenjali za vsaj eno hčerko? Čeprav se morate v dežju na tribunah pretvarjati, da spremljate njihovo nogometno tekmo, tega ne bi storili niti v sanjah.

 

Avtorica: Marijana Mandić

 


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE