Samo ena je MAMA | mama.si

shutterstock_63678370V prvih dveh letih po porodu sta v Sloveniji neželena nosečnost in umetna prekinitev nosečnosti 2- do 3-krat pogostejši kot med splošno populacijo žensk v rodni dobi.

Najbolj idealen presledek med nosečnostmi, ki dokazano pomeni najmanjše tveganje za zaplete v naslednji nosečnosti, je od 18 do 36 mesecev. Izbira zanesljive in varne kontracepcije po porodu, ki nam omogoča načrtovanje naslednjih nosečnosti, je zato ena najvažnejših odločitev v poporodnem obdobju.

  Spremembe po porodu

 Čas od poroda do prve ovulacije in menstruacije je zelo različen in odvisen predvsem od dojenja. Pri ženskah, ki ne dojijo, lahko pride do prve ovulacije že 27 dni po porodu, povprečno pa po 70–75 dneh. Prva menstruacija se pri nedoječih materah pojavi navadno po 49–63 dneh.

 Dojenje podaljša čas od poroda do prve ovulacije in menstruacije. Po šestih mesecih je brez menstruacije še okoli 70 % doječih mater. Ovulacija in s tem plodnost pa se večinoma povrneta že pred koncem te tako imenovane laktacijske amenoreje.

 • Kontracepcija po porodu je tako predvsem odvisna od tega, ali ženska doji. Doječe matere lahko uporabljajo laktacijsko amenorejo kot obliko kontracepcije, v tem času pa naj tudi ne bi uporabljale kombinirane hormonske kontracepcije vsaj 6 tednov, navadno pa 6 mesecev po porodu.

 Laktacijska amenoreja

 Splošno rečeno to ni dovolj zanesljiva metoda kontracepcije. Res pa je, da je zanesljivost visoka (nad 98 %) pod naslednjimi pogoji:

• od poroda ni minilo več kot 6 mesecev IN

• ženska še nima menstruacije IN

• presledki med podoji niso daljši od 4 ur podnevi in 6 ur ponoči.

shutterstock_87785770 Gestagenska peroralna kontracepcija

 KDAJ IN KDO: Ne zmanjša tvorjenja mleka. Tudi doječe matere jo lahko začnejo uporabljati že 2–3 tedne po porodu.

 Glavna slabost gestagenske kontracepcije, pa naj bo ta v obliki tablet, injekcij ali znotrajmaterničnega vložka, so neredne krvavitve. Te sicer navadno niso obilne, a so pogosto vzrok, da ženske te oblike kontracepcije ne prenašajo najbolje. Eden od stranskih učinkov gestagenskih tablet in injekcij (ne pa tudi materničnega vložka) je tudi povečanje telesne teže. Potrebno je poudariti, da se to ne zgodi pri vseh uporabnicah in da ni mogoče vnaprej napovedati, ali bo ženska zaradi gestagenske kontracepcije pridobila na teži ali ne. Pri peroralni gestagenski kontracepciji nekatere ženske moti tudi to, da je potrebno tablete jemati ob praktično isti uri vsak dan.

 Depo injekcije gestagena

 KDAJ IN KDO: Niso registrirane za uporabo pred 6 tedni po porodu, vendar tako kot peroralna gestagenska kontracepcija in maternični vložek z gestagenom (glej spodaj) ne vplivajo na dojenje in jih ponekod uporabljajo že prej (po 3 tednih).

Depo oblika gestagenske kontracepcije je primerna za ženske, ki ne želijo jemati tablet oz. tablet ne uspejo jemati redno (zanesljivo). Poleg tega morajo biti te ženske pripravljene vsake tri mesece obiskati ginekologa, pri katerem prejmejo intramuskularno injekcijo. Pomembno je, da ženske, ki se odločijo za depo gestagenske preparate, vedo, da lahko po prenehanju jemanja mine celo leto, preden se vzpostavijo redni ovulatorni menstrualni ciklusi. Depo injekcije zato niso primerne za ženske, ki želijo hiter povratek plodnosti po prenehanju jemanja kontracepcije.

 Kombinirana kontracepcija

 KDAJ IN KDO: Tudi nizki odmerki estrogena zavirajo nastajanje mleka, zato te oblike kontracepcije ne predpisujemo doječim materam pred 6. tednom po porodu, ko dojenje še ni povsem vzpostavljeno. Novejše raziskave so pokazale, da uporaba kombinirane kontracepcije pred 6 meseci po porodu najverjetneje ne vpliva na dojenčkovo rast, kot so trdili pred časom. Svetovna zdravstvena organizacija kljub temu odsvetuje uporabo kombinirane kontracepcije v prvih 6 tednih po porodu, uporaba med 6. tednom in 6. mesecem pa je sprejemljiva le v primeru, da druge oblike kontracepcije niso mogoče. Nedoječe matere lahko začnejo uporabljati kombinirano hormonsko kontracepcijo že 2–3 tedne po porodu, ko se tveganje za trombotične zaplete zmanjša.

Najpogostejši stranski učinki kombinirane hormonske kontracepcije (v obliki tablet, obližev ali vaginalnega obročka) so slabosti, siljenje na bruhanje, napetost dojk, možnost povečanja telesne teže, glavoboli, izguba spolne sle, vmesni izcedki (spotting) in vmesne krvavitve (breakthrough bleeding). Hormonska kontracepcija tudi poveča tveganje za resne zaplete, kot so venska tromboza, rak materničnega vratu, srčni infarkt, možganska kap, zvišan arterijski pritisk in jetrne bolezni. O možnosti povečanja tveganja za raka dojke si strokovnjaki še niso edini. Tveganje za te bolezni se poveča predvsem pri ženskah, ki imajo več kot 35 let, imajo že povišan krvni tlak, so debele, kadijo, imajo sladkorno bolezen itd. Obenem pa je potrebno povedati, da hormonska kontracepcija dokazano zmanjša tveganje za raka maternične sluznice, raka jajčnika, slabokrvnost (anemijo) zaradi nerednih krvavitev, dismenorejo (bolečo menstruacijo), zunajmaternično nosečnost in vnetja v medenici. Ženske, ki uporabljajo hormonsko kontracepcijo, imajo tudi manj težav z aknami in poraščenostjo (hirsutizmom).

 Maternični vložek

 KDAJ IN KDO: Tako maternični vložek z bakrom kot tisti z gestagenom (Mirena®) ne vplivata na dojenje. Vložek z bakrom lahko vstavimo že v prvih 48 urah po porodu, vendar je takrat možnost, da bo izpadel iz maternice, večja. Najpogosteje vstavimo maternični vložek po končanem krčenju (involuciji) maternice, torej okoli 6 tednov po porodu. Sum na endometritis (vnetje sluznice maternice) in nepravilna involucija maternice sta kontraindikaciji za vstavitev materničnega vložka v puerperiju.

 Dobri strani znotrajmaterničnih vložkov sta visoka zanesljivost (primerljiva s sterilizacijo) in dejstvo, da po vstavitvi več let ni potrebno misliti na kontracepcijo, jemati tablet, menjati obližev, uporabljati kondomov itd. Dobro je tudi to, da začnejo delovati takoj in da je povrnitev plodnosti po odstranitvi hitra, tudi pri Mireni.

Slaba stran obeh vložkov je, da jih je treba vstaviti v maternico. To sicer ni poseg, ki bi zahteval anestezijo, za nekatere ženske pa je kljub temu precej neprijeten. Kot pri vsakem posegu so tudi pri tem možni zapleti, ki pa so redki. Najpogostejši je predrtje maternice, do katerega pride v okoli 1/1000 vstavitev.

 Maternični vložek z bakrom lahko ostane v maternici do 10 let. Težava je dostopnost, saj ga v večini ginekoloških ambulant nimajo. Ob tej obliki materničnega vložka so tudi pogostejše izvenciklične krvavitve in bolečine ob menstruaciji. Glavna slabost tega vložka pa je povečano tveganje za t. i. vnetno medenično bolezen (iz ang. Pelvic Inflammatory Disease). Tudi ta zaplet je na srečo redek in se pojavi v nekaj primerih na 1000 uporabnic, vendar je to lahko resna bolezen, ki velikokrat zahteva kirurško zdravljenje.

 Maternični vložek z gestagenom (Mirena®) lahko ostane v maternici manj časa – 5 let. Učinkovitost je primerljiva ali celo višja kot pri vložku z bakrom, tveganje za PID pa je po do sedaj znanih podatkih manjše. Kljub temu da ima ta vložek hormon, je delovanje tega predvsem lokalno – na maternico in jajčnika. Sistemskih učinkov tega hormona je malo, zato je tudi manj stranskih učinkov, kot so boleče dojke in pridobitev na telesni teži. Po vstavitvi so krvavitve večinoma neredne. Niso sicer obilne in ne povzročajo slabokrvnosti, vendar so nepredvidljive in nekatere ženske imajo lahko več mesecev krvav izcedek. Po dveh letih pa 30 do 50 % žensk z Mireno sploh nima več krvavitev. Nekatere se tega celo ustrašijo, vendar s tem ni nič narobe, ker je to želena posledica učinka gestagena na sluznico v maternici.

 shutterstock_82042306Pregradne metode

 KDAJ IN KDO: Kondome in spermicide lahko pari uporabljajo kadarkoli po porodu, ne glede na dojenje.

 Problem kondomov je ne prav zelo visoka učinkovitost: ob idealni uporabi je 98%, ob tipični uporabi (v resničnem življenju in ne v kliničnih raziskavah) pa le okoli 85%. Prednost kondomov pa je v tem, da varujejo tudi pred spolno prenosljivimi boleznimi. Uporabe diafragme v prvih 6 tednih, ko involucija še ni končana, ne svetujemo. Po vsakem porodu je potrebno velikost diafragme ponovno preveriti. Učinkovitost diafragme je še nekoliko nižja kot učinkovitost kondomov. Poleg tega so ob uporabi diafragme pogostejše okužbe sečil.

 Sterilizacija

 KDAJ IN KDO: Pravica do sterilizacije je zakonsko urejena. Zanjo se lahko v Sloveniji odloči vsaka ženska ali moški po 35. letu starosti, ki izpolni tudi drugi pogoj, da po odobritvi prošnje do posega mine 6 mesecev.

 Pri ženskah lahko – če sta pogoja izpolnjena ali gre za medicinsko indikacijo – poseg opravimo ob carskem rezu ali med hospitalizacijo po vaginalnem porodu. Prednost sterilizacije pri moškem, ki je sicer primerljivo učinkovita, je, da poseg ne zahteva splošne anestezije. Seveda je sterilizacija primerna le za pare, ki ne želijo več nosečnosti. Uspehi operacij za povrnitev plodnosti po sterilizaciji so namreč razmeroma slabi in je zato velikokrat potrebna oploditev z biomedicinsko pomočjo.

 Urgentna kontracepcija (jutranja tabletka)

 KDAJ IN KDO: Urgentna kontracepcija pred 3. tednom po porodu ni potrebna. Oblike urgentne kontracepcije z gestagenom brez estrogena lahko uporabimo ne glede na dojenje. Dostopne so brez recepta vsem ženskam po 16. letu starosti.

 Učinkovitost je odvisna od tega, koliko časa je minilo od nezaščitenega odnosa. Kadar ženska vzame urgentno kontracepcijo znotraj 72 ur, je učinkovitost okoli 85%. Nekatere ženske imajo do urgentne kontracepcije moralne zadržke. Vendar t. i. jutranja tabletka ni abortificient – ne povzroči splava po zanositvi. Deluje namreč tako, da prepreči ovulacijo in s tem zanositev samo.


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE