Samo ena je MAMA | mama.si

M09.12.2009 077Prof. dr. Marjan Pajntar: »Rad bi govoril o otrocih.«

Prof. dr. Marjan Pajntar, priznan zdravnik ginekolog in porodničar, profesor, diplomiran psiholog, dolgoletni vodja porodniškega oddelka v kranjski porodnišnici ter hipnoterapevt, me je takoj ob prihodu v njegovo pisarno na Zdravniški zbornici Slovenije, kjer vodi projekt Kakovost v zdravstvu v Sloveniji, seznanil z dejstvom, da bi rad govoril o posebni temi. »O hipnozi je bilo že toliko povedanega. In jaz bi rad izkoristil priložnost in danes spregovoril o hipnozi pri otrocih. Včasih je bilo to tabu. Otrok se ni smelo hipnotizirati.«

– Zakaj ne?

Ker težko ločijo med resničnostjo in neobstoječim in smo se bali, da bi ostali zmedeni zaradi hipnoze. Vendar se je to v zadnjih dveh desetletjih zelo spremenilo. Hipnoza se vedno pogosteje uporablja pri otrocih pri terapiji različnih stanj, vendar, poudarjam – z znanjem!

– Na kaj namigujete?

Poglejte, če imate kirurški nož, skalpel, še ni rečeno, da znate operirati možgane. Z njim lahko naredite veliko dobrega ali pa veliko škode. Enako je pri hipnozi. Pri otrocih je izrednega pomena, da jim ne škodujemo. Je pa uporaba hipnoze pri otrocih v velikem porastu, kar smo videli tudi na zadnjem svetovnem kongresu v Bremnu.

 – Kakšne so lahko neželene posledice hipnoze?

Pri odraslih škodo lahko naredijo laični hipnotizerji, ko iz spomina prikličejo pozabljene stvari. To so običajno težke travme, ki so potisnjene v podzavest. Zaradi tega ima posameznik težave, a ne ve, od kje izvirajo. Če človeka samo pustiš s temi novimi spoznanji in jih z njim ne razrešiš pravilno, potem ga lahko pahneš čez rob. Manjše nezaželene posledice bi lahko nastale tudi, če človeka nepravilno zbudimo iz hipnoze. V tem primeru je lahko rahlo omotičen še nekaj dni.

 – Se ljudje še vedno bojijo hipnoze?

Sam sem začel v Sloveniji s hipnozo leta 1962, ko sem vodil prvi porod v hipnozi. Od tedaj so se stvari močno spremenile. Včasih so se, predvsem zaradi neznanja in neosveščenosti, zelo bali poteka in pomena hipnoze. Najbolj jih je obremenjevalo, da se ne bi zbudili, da se v hipnozi ne bi osramotili ali pa da ne bi izdali kakšne skrivnosti. Vendar v hipnozi ne moreš narediti ali povedati ničesar, če tega nočeš. Hipnotizer mora podzavest vprašati s posebno tehniko, če je pripravljena nekaj razkriti in če ni, ne smeš vztrajati. Če znaš, moraš najti razlago v podzavesti.

 – Kakšne motnje zdravi hipnoza pri otrocih?

Pri otrocih in mladostnikih, z zadnjimi največ delam, je hipnoza zelo uspešna pri izboljševanju zbranosti pri, denimo, učenju v šoli. V hipnotičnem stanju jih lahko močno motiviram in jim izboljšam zbranost in tudi spomin. Ravno včeraj sem imel na terapiji mladega pacienta, ki ga motivira samo delo za računalnikom, v zvezke pa lahko brez rezultata gleda ure in ure. V hipnozi sem ga motiviral tako, da sem mu posredoval, da če se bo eno uro uspešno učil, bo imel več časa za računalnik. Pri najstnikih je tudi zelo pomembno dviganje samozavesti. To je eno področje.

Če gremo k bolezenskim stanjem, sta, na žalost, v velikem razmahu depresija in anksioznost. Še pred leti je bilo iskanje znakov depresije pri otrocih nekakšna tabu tema, vendar je v zadnjih letih prišlo do pomembnih spoznanj na tem področju. Obravnavanje depresije in anksioznosti pri otrocih je izjemnega pomena, ker lahko preprečimo razvoj resnejše psihološke bolezni v odrasli dobi.

DSCF6215– Zakaj otroci trpijo za depresijo?

Zelo pomembno je čustveno in psihično stanje staršev. Če so starši anksiozni in depresivni, lahko to predstavlja veliko možnost za to, da bodo imeli podobne motnje tudi njihovi otroci. Pa ne zato, ker bi bilo to dedno. Preprosto zaradi vedenjskega vzorca, ki se ga navadijo pri svojih starših. Naučijo se napačnih odzivov na določene situacije. Na primer, anksiozna mati se s svojim triletnim otrokom sredi zime sprehaja po ulici, ko s strehe pade ledena sveča. V čisti grozi začne vpiti: »Joooj, ubilo bi nas lahko, barabe, ne počistijo, le kaj vse bi se lahko zgodilo, lahko bi bili v bolnici …« Tisti malček bo takšen odziv privzel za svojega in bo v takšnih situacijah ravnal enako. Depresivni, nevrotični ljudje poveličujejo vse, kar je slabo, in neprenehoma razmišljajo samo o slabih stvareh, mimo dobrih pa kar grejo.

Drugi vzrok bi bil naslednji: Mnogi starši imajo v teh letih veliko svojih težav, bodisi zdravstvenih, medsebojnih, finančnih in otroka nehote odrinejo na stranski tir. Takrat se otrok pogosto zapre vase, si nadene oklep in živi v prepričanju, da staršem zanj ni mar. In ta odnos se pogosto v socialnih stikih vleče skozi celo življenje.

Bi rekli, da so takšne motnje pri otrocih pogostejše kot nekoč?

Ravno včeraj sem po televiziji gledal oddajo o avtizmu, njegova milejša oblika je Aspergerjev sindrom. Postregli so s podatkom, da je bilo v Ameriki včasih takšnih otrok 1 : 100.000, danes pa kar 1 : 130.000. S temi blažjimi oblikami se v svetu začenja v velikem obsegu delati tudi v hipnozi. S samim avtizmom pri nas še ne delamo. Delam pa s podobnimi motnjami, imel sem pacienta, ki ni hotel malicati v šoli, ker ga je motil hrup. V hipnozi se je naučil ta hrup izklopiti. Drugi je imel nadležen tik, ves čas je spuščal določen zvok, s hipnozo sva zadevo uspešno odpravila. Teh stvari ni potrebno zdraviti s tabletami, ki niso najbolj učinkovite. Še en primer vam povem iz svoje prakse, imel sem dečka z enkoprezo – uhajanjem blata. Do četrtega leta je bil suh, od četrtega do enajstega leta pa je imel stalno to težavo. Opravili so vse preiskave črevesja, celo v tujini, poskusili vsa možna zdravila. V hipnozi je bil ozdravljen po samo dveh terapijah. Včasih zdravila ne morejo pomagati, ker težave tičijo drugje.

– Pa lahko hipnotizirate kogarkoli?

Kogarkoli. Pri odraslih je težje, če tega ne želijo oziroma če jih ne uspeš pregovoriti. Zelo težko je hipnotizirati raztresene ljudi, denimo, v vinjenem stanju, ker jim misli kar begajo sem ter tja. Pri otrocih pa hipnoza zgleda povsem drugače. Vzpostaviti hipnozo je izredno lahko, vendar skorajda ni opaziti, da so pod hipnozo. Odrasel človek v hipnozi je miren, videti je, kot da spi, otroci pa so običajno zelo nemirni. Druga posebnost je to, da ne morejo biti dolgo časa v hipnozi.

 – Vaš osnovni poklic je ginekolog in porodničar. Zakaj ste si želeli združiti ta dva segmenta medicine?

Vedno sta me zanimala zmanjšanje bolečine pri porodništvu ter povezava med psihičnimi dejavniki in telesno-somatsko reakcijo psihosomatika. Raznorazna protibolečinska sredstva, ki smo jih včasih uporabljali pri porodnicah, niso bila primerna bodisi za otroka bodisi za porodnico. Hipnoza pa pomaga lajšati bolečino na naraven način. V mojem znanstvenem doktoratu sem raziskoval povezavo med osebnostjo porodnic ter zapleti v porodništvu. Zdaj to delamo tudi na drugih področjih, kjer je izvor težav predvsem v psihi, posledice pa se kažejo v telesu, kot so rana na želodcu, Chronova bolezen, nevrodermatitis, astma, alergije in še mnoge druge bolezni.

– Bi lahko hipnoza nadomestila splošno anastezijo?

Imam podatke iz držav severne Evrope, kjer hipnozo redno koristijo tudi pri operativnih posegih. V Liegu v Belgiji so opravili že 8.500 različnih kirurških operacij pod hipnozo. Ugotovili so tudi, katere tehnike so najboljše. Še vedno velja, da se najbolj obnese, če pacienta pošlješ nazaj v njegove lepe, pretekle dogodke. Tako smo vodili tudi porode v hipnozi.

 – Na zdravniški zbornici že od leta 1999 vodite projekt Kakovost v zdravstvu v Sloveniji. Kakšna je le-ta po vašem mnenju?

Ta projekt je že močno napredoval od njegovih začetkov. Kakovost je postala pomembna, zato zbiramo podatke o kakovosti v zdravstvu. Ti pa kažejo, da imamo zelo dobre oddelke in zdravnike in tudi slabe. Ugotovili smo, kateri so zelo dobri in kateri slabi. O slabih smo obvestili njihove nadrejene in jim prepustili presojo, dobre pa smo želeli spodbuditi in nagraditi z objavo desetih najboljših zdravnikov iz vsake stroke. To pa je sprožilo veliko negodovanja, saj na seznamu ni bilo tistih, ki sami o sebi menijo, da so najboljši. Na seznamu ni bilo skoraj nobenega docenta, nobenega profesorja ali pa vodje oddelka. Našim izsledkom so skušali odvzeti veljavo. Tudi ob pobudi, da bi bili podatki o zdravnikih z najboljšimi rezultati javno dostopni, je bilo veliko negodovanja s strani tistih, ki imajo položaj in moč. To bi morali spremeniti, pa je zelo težko.

 Blažka Kopač


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE