Samo ena je MAMA | mama.si

shutterstock_24069310Prehranjevanje v prvem letu življenja delimo v tri obdobja:

1. izključno mlečna hrana − prvih 6 mesecev,

2. uvajanje dopolnilne prehrane − ne pred 17. tednom in ne po 26. tednu starosti,

3. prehod na družinsko prehrano, prilagojeno za otroka − od 10. meseca dalje.

 

Priporočila za prehrano dojenčkov v Sloveniji so napisana za zdrave in donošene dojenčke oziroma za dojenčke, ki primerno pridobivajo telesno težo in primerno rastejo. Vitamin D

priporočamo po prvem tednu življenja v odmerku 400 IE dnevno. Odmerek je enak za dojene dojenčke in dojenčke, hranjene z mlečno formulo.

 

1. Izključno mlečna hrana (materino mleko ali mlečne formule)

Dojenje je normalen, naraven in optimalen način prehranjevanja novorojenčka in dojenčka. Na ta način zdravi otroci po normalni nosečnosti v prvih šestih mesecih prejmejo vse, kar potrebujejo za rast in razvoj. Dojenje priporočamo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, po tej starosti pa dokler to želita doječa mati in otrok. V prvih šestih mesecih življenja priporočamo izključno ali polno dojenje.

Izključno ali ekskluzivno dojenje pomeni, da dojenček uživa le materino mleko in nobene druge tekočine ali čvrste hrane, razen kapljic vitaminov, mineralov ali zdravil. Polno dojenje pomeni, da dojenček ob materinem mleku dobiva še vodo.

Dojenje ima številne prednosti, tako za dojenčka kot tudi za mamico.

Prednosti za mamico: dojenje takoj po rojstvu zmanjša poporodno krvavenje in pomaga pri krčenju maternice, okrevanje po porodu je hitrejše, izostanek menstruacije ob dojenju ugodno vpliva na manj slabokrvnosti pri doječih materah, dojenje dokazano zmanjša tveganje za rak dojke in jajčnikov ter verjetno zmanjša tveganje za osteoporozo v postmenopavzalnem obdobju, dojenje prispeva k hitrejši vzpostavitvi telesne teže ter spodbuja pristen stik med materjo in dojenčkom.

Prednosti za otroka: dojenje zmanjša incidenco in stopnjo teže bolezni pri številnih infekcijskih boleznih, pri dojenih dojenčkih je nižja postneonatalna smrtnost dojenčkov, zmanjšana je incidenca nenadnih smrti dojenčkov v prvem letu življenja, zmanjšana je incidenca inzulinsko odvisne sladkorne bolezni tipa 1, zmanjšana je pogostnost limfoma, levkemije in pojavljanja astme; sesanje prsi krepi razvoj čeljusti. Dojenje ima tudi praktične prednosti: materino mleko je na voljo vedno ob pravem času, v pravi obliki, je higiensko neoporečno in ima vedno pravo temperaturo. Dojenje dolgoročno vpliva na zdravje, zmanjša nastanek prekomerne telesne teže, debelosti in hiperholesterolemije pozneje v otroštvu.

Vsebnost hranil v materinem mleku se v obdobju dojenja natančno prilagaja potrebam dojenčka. Ločimo mlezivo ali kolostrum − prvo materino mleko, prehodno ter zrelo mleko. Sestava se spreminja tudi med hranjenjem, na začetku je mleko bolj tekoče in vodeno, da se dojenček najprej odžeja, proti koncu pa vsebuje več maščob in energije, da dojenček poteši lakoto. Hranila iz materinega mleka se izredno dobro absorbirajo. Materino mleko je izredno dobro prebavljivo in vsebuje tudi prebavne encime. Beljakovine v materinem mleku varujejo pred alergijami, zato naj bi bili dojenčki, pri katerih obstaja tveganje za alergije, vsaj šest mesecev izključno dojeni. Vsebuje različne zaščitne snovi, ki dojenčka varujejo pred okužbami, zlasti pred drisko in okužbami dihal.

Potencialno neugodni učinki dojenja: prenos virusa HIV − HIV pozitivne matere naj ne dojijo; prenos materinih zdravil z dojenjem − večina zdravil, ki jih prejema mati, se izloča v njeno mleko.

Prehrana doječe matere naj bo zdrava, raznolika, brez dietnih omejitev, razen v primeru potrjene alergije pri dojenem otroku in z obilo tekočine. Priporočamo zadosten vnos joda (jodirana sol) in dolgoverižnih večkrat nenasičenih omega-3 maščobnih kislin, kar dosežemo z 1 − 2 obrokoma morskih rib na teden. Doječe matere naj ne pijejo alkohola, ne kadijo, ne jemljejo prepovedanih zdravil, ne uživajo drog, uživanje kofeina pa naj omejijo. Priporočamo, da ne uživajo surovih ali slabo prekuhanih jajc ali nepasteriziranega mleka. Meso in perutnina naj bosta dobro prekuhana, sadje in zelenjavo naj pred jedjo dobro operejo.

Doječe matere, ki se izogibajo mesu, ribam, perutnini, jajcem in mlečnim izdelkom, imajo povečano tveganje za pomanjkanje kalcija, železa in vitamina B12, kar lahko povzroča zdravstvene težave otrokom.

Kadar ima mati premalo mleka, potrebuje ustrezno podporo za spodbujanje dojenja. Šele kot zadnji ukrep lahko mati ponudi dojenčku poleg dojenja industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko. To je tudi najbolj primerna tekoča mlečna hrana, če mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti. Dvovrstna prehrana pomeni, da dojenček ob materinem mleku dobiva še dodatek mlečne formule. Hranjenje po steklenički pomeni, da je otrok hranjen le z mlečnimi formulami.

Dojenje v redkih primerih ni možno: zaradi bolezni otroka, zaradi bolezni matere ali zaradi materinega nujnega uživanja zdravil ( npr. zdravila proti raku). Če dojenje zaradi kakršnega koli razloga ni možno, svetujemo uvedbo mlečne formule.

Mlečne formule so nadomestki za materino mleko, ki ustrezajo prehranskim zahtevam dojenčkov od rojstva do konca prvega leta starosti. So izdelki iz kravjega ali drugega živalskega mleka oziroma drugih užitnih živalskih sestavin, tudi rib, ali izdelki rastlinskega izvora. Mlečne formule so lahko mlečne formule za dojenčke, ki nimajo težav, in mlečne formule za dojenčke, ki imajo težave. Lahko so začetne − začetno mleko za dojenčke zadošča prehranskim potrebam zdravih dojenčkov v prvih šestih mesecih starosti, ali nadaljevalne − živilo za zdrave dojenčke od šestega meseca starosti dalje. Prednost imajo mlečne formule na osnovi kravjega mleka. Sojini ali riževi preparati niso preparati prve izbire za zdravega dojenčka.

Pripravo nadomestka za materino mleko doma iz kravjega mleka odsvetujemo, saj bi bilo kravjemu mleku potrebno dodati ustrezno količino vode, mlečni sladkor, rastlinsko olje, vitamine C in A, železo, jod in dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline. Kravje mleko vsebuje preveč beljakovin in mineralov, kar obremeni ledvice. Ima neprimerno sestavo maščob, vsebuje premalo vitaminov in joda ter premalo železa, ki se slabo absorbira. Pomanjkanje železa lahko povzroči slabokrvnost, ki jo drobne krvavitve iz prebavil še poslabšajo. Kravje mleko zadostuje energetskim potrebam in je zato dojenček po zaužitju kravjega mleka sit, vendar škodljive posledice njegovega uživanja niso nujno opazne takoj.

O uvajanju dopolnilne prehrane in prehodu na družinsko prehrano, prilagojeno za otroka − od 10. meseca dalje, si lahko preberete v februarski številki revije Mama.

 


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE