Samo ena je MAMA | mama.si

Milupa_logo_realAli veste po katerih hranilih se povečajo potrebe v času nosečnosti in koliko se povečajo te potrebe?

Obdobji, ko je povečana biološka aktivnost telesa, sta gotovo nosečnost in dojenje. Takrat so povečane potrebe po nekaterih vitaminih, mineralih in beljakovinah. Posebno skrb je potrebno posvetiti prehrani. Potrebe po železu se v času nosečnosti podvojijo, potrebe po folni kislini in vitaminu B6 se povečajo za 50 %. Potrebe po vitaminih B1, B2, B3 in B12 se povečajo za 20 %, po jodu in vitaminu A se povečajo za 30 %, po beljakovinah za 20%. Glede na potrebe v nosečnosti, se v času dojenja še dodatno povečajo potrebe po vitaminu A in C za 40 % ter vitaminu E za 30 %.

Povečane potrebe so dobro vodilo  za sestavo ustrezne prehrane. Večina potreb bi se teoretično lahko pokrila  s primerno prehrano. Pa vendar so v študiji v ZDA, ki je zajela ameriške nosečnice ugotovili, da ima le relativno majhen delež žensk ustrezno prehrano. Večina nosečnic zadovolji povečane potrebe le po vitaminu A, C in B12. Potrebe po železu, kalciju, vitaminih B6, D, E, folni kislini in cinku pa se navadno s prehrano ne pokrijejo.  Upoštevati moramo še dodatne dejavnike tveganja, kot so pridružene bolezni, alergije na hrano, uporaba določenih zdravil, slabo socialno stanje, mladoletnost, kajenje, shujševalne diete, vegetarijanski način prehranjevanja. Tudi večplodna nosečnost potrebe dodatno poveča.

Folna kislina spada v skupino B vitaminov. Nahaja  se v  zelenolistni zelenjavi, sadju, jetrih, pivskem kvasu. Folna kislina je med nosečnostjo potrebna za normalni metabolizem, rast in delitev celic, razvoj in zaprtje hrbteničnega kanala v 4. tednu nosečnosti in za tvorbo krvi. Priporočljivo uživanje folne kisline je v času 1  mesec pred zanositvijo in prve tri mesece nosečnosti. Priporočena doza za ženske, pri katerih ni dejavnikov tveganja, je 0,4 mg dnevno, za ženske, ki jemljejo antiepileptike in druga zdravila, ki znižujejo raven folne kisline, je 1mg dnevno in tiste pri katerih je tveganje najvišje (napaka v razvoju nevralne cevi v prejšnji nosešnosti), pa  4 mg folne kisline dnevno.

Vitamin B12 je potreben za normalno delitev celic in tvorbo beljakovin. V primernih količinah se nahaja le v živalskih beljakovinah (meso, ribe, jajca, mleko), nekaj malega v kislem zelju in kisli repi. Zdrave ženske zadovoljijo povečano potrebo v nosečnosti z mešano prehrano in zalogami tega vitamina. Pomanjkanje se pokaže pri vegetarijankah, ki ne uživajo živalskih beljakovin. Dnevna potreba po vitaminu B12 je za nosečnice 3,5 mg.

Vitamin C: v nosečnosti se potreba po tem vitaminu poveča za 10 mg/dan to je na 110 mg/dan in se zlahka zadovolji z ustrezno prehrano. Prevelike količine vitamina C delujejo škodljivo na plod!

Vitamin A je v maščobah topen vitamin in se nahaja v živilih živalskega izvora in zelenjavi, predvsem v korenju. Prekomerne količine tega vitamina lahko povzročijo okvaro ploda, zato se rutinsko dodajanje ne priporoča. Dnevna potreba po vitaminu A za nosečnice je 1,1 mg retinolekvivalenta.

Železo je mineral, ki je potreben za tvorbo hemoglobina v krvi. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa je pogosta med nosečnicami, posebno še, če so prisotni dodatni dejavniki tveganja: večplodna nosečnost, vegetarijanska prehrana, izgube krvi. Dnevna potreba po železu za nosečnice je 30 mg.

Kalcij je potreben za izgradnjo  skeleta otroka.  Krče v mišicah nog pri nosečnicah  nekateri povezujejo s spremenjenim metabolizmom kalcija. Priporočena količina kalcija med nosečnostjo in dojenjem je 1000-1200 mg/dan. Veliko kalcija se nahaja v maku, mlečnih proizvodih, sezamu, koprivah in plevelih, šipku, mandljih, lešnikih, soji, ohrovtu.

Vitamin D je nujen za primerno vsrkavanje kalcija in za preprečevanje rahitisa. Naravni izvor tega vitamina so sončni žarki in ribe. Dnevna potreba po vitaminu D v času nosečnosti je 5 mg.

Multivitaminski in mineralni pripravki, ki vsebujejo skrbno  načrtovane deleže  vitaminov, mineralov in nekateri tudi beljakovin, se priporočajo nosečnicam in doječim materam, ki ne  morejo zadovoljiti povečane potrebe s prehrano in tistim, ki imajo dodatne dejavnike tveganja: večplodna nosečnost, bolezen, zdravila, alergija na hrano, kajenje, vegetarijanska prehrana in podobno.

 


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE