Samo ena je MAMA | mama.si

zdrav otrokKlopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja in lahko pusti trajne posledice. Glede na to, da Slovenija velja za endemično območje klopnega meningoencefalitisa in se po incidenci te bolezni, ki znaša 13,6 na 100.000 prebivalcev, uvršča na tretje mesto med evropskimi državami, je odstotek precepljenega prebivalstva v Sloveniji nizek – cepljenih je le okoli deset odstotkov ljudi. Nizka precepljenost je posledica preslabe ozaveščenosti posameznikov o nevarnostih bolezni.

Tveganju obolelosti za klopnim meningoencefalitisom so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin. Še posebej tisti, ki se veliko gibajo v naravi ali so pri svojem delu neposredno izpostavljeni nevarnosti okužbe. Priporočeno je zaščititi tudi otroke nad enim letom starosti.

Kaj je klopni meningoencefalitis?

»Klopni meningoencefalitis, v nadaljevanju KME, je zoonoza, ki se prenaša z vbodom klopa Ixodes ricinus. Okužbo povzroča virus iz družine Flaviviridae. Klopni menigoencefalitis, virusna bolezen osrednjega živčevja, se prenaša z vbodom okuženega klopa. Ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa so podobni gripi in se pojavijo od sedem do štirinajst dni po okužbi. Pri človeku se lahko pojavijo utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, kasneje lahko nastopijo znaki, značilni za meningitis, kot so visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt.« navaja Inštitut za varovanje zdravja.

Kako poteka bolezen?

Bolezen običajno poteka v dveh fazah.

– Prva faza bolezni se začne približno 7-14 dni po okužbi po vbodu klopa, ko virus vstopi v krvni obtok. Pojavijo se neznačilne težave, kot so: slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje, bolečine v trebuhu ter driska. Ta faza traja do šest dni. Sledi prosti interval, ki lahko traja celo do dva tedna in loči obe fazi. V tem času so bolniki običajno brez težav ali pa imajo blag glavobol.

– Druga faza bolezni se začne, ko virus preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane. Telesna temperatura močno naraste (ponavadi nad 39 ºC), pojavijo se močan glavobol, slabost, bruhanje, otrdelost vratu, razmeroma pogosto tresenje rok in jezika, težave z mišljenjem in koncentracijo, včasih hujše motnje zavesti. Možna je tudi ohromitev dihalnih mišic.

Drugo fazo bolezni pri odraslih lahko razdelimo v tri oblike:

o Meningitis (vnetje možganskih ovojnic): Za meningitis so značilni glavobol, vročina, slabost oziroma bruhanje in otrdelost vratu. Bolnike pogosto moti svetloba. Praviloma okrevajo brez trajnih posledic; neposredne smrtne nevarnosti ni.

o Meningoencefalitis (encephalitis = vnetje možganov): Znakom, ki jih imajo bolniki zaradi meningitisa, se pridružijo še težave, ki so odraz vnetja možganskega tkiva. Bolniki imajo tremor (največkrat prstov in jezika), težave z mišljenjem in zbranostjo, razne stopnje motenj zavesti (v hudi obliki koma). Še posebno težko je stanje v primerih, ko je prizadeto možgansko deblo.

o Mielitis (meningoencefalomielitis – bolezen, podobna poliomielitisu): Znakom meningoencefalitisa se pridružijo še znaki, ki so odraz vnetja hrbtenjače, kar se največkrat pokaže z ohromitvami udov in/ali dihalnih mišic.

Kaj pa zdravljenje?

Zaradi lajšanja nastalih težav je potrebno zdravljenje v bolnišnici, ki traja različno dolgo, odvisno od stopnje in lokalizacije prizadetosti osrednjega živčevja. Specifičnega zdravljenja bolezni ni, saj ni učinkovitega zdravila.

Pri približno dveh tretjinah okuženih oseb se bolezenski znaki ne razvijejo, čeprav imajo viremijo in se po okužbi razvijejo protitelesa. Okoli 20 % bolnikov zazna le drugo fazo bolezni, zelo redko pa se okužba pokaže s prvo fazo bolezni, ki ji ne sledi druga, meningoencefalitična faza.

Kakšne so trajne posledice?

Bolezen lahko pusti trajne posledice. Inštitut za varovanje zdravja navaja, da je v Sloveniji v letu 2007 za KME obolelo 199 oseb, za posledicami bolezni sta dve osebi celo umrli. Leta 2008 je bilo zabeleženih 248 prijavljenih primerov obolelosti, smrti zaradi posledic bolezni ni bilo.

Posledice močno vplivajo na kakovost življenja, povzročajo dolgotrajno hospitalno zdravljenje in rehabilitacijo, visoke stroške nege, nesposobnost za opravljanje dela in socialno stisko pacienta. KME lahko povzroči dolgotrajne, kognitivne motnje delovanja centralnega živčnega sistema. V takšnih primerih je čas okrevanja zelo dolg.

Največji delež bolnikov ima močne glavobole, vrtoglavico, zmanjšano sposobnost koncentracije, depresije, motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema ter motnje razpoloženja in sluha. Nekateri bolniki postanejo delno ohromljeni, pojavi se lahko celo mišična atrofija.

Cepljenje

Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred KME je cepljenje. To je varno in učinkovito ter za vse, ki bivajo na okuženih območjih (tudi če le kratek čas, recimo čez počitnice), zelo priporočljivo.

S cepljenjem smo pri nas pričeli leta 1986. Ker je v Sloveniji proti KME cepljenih le okoli 10 % oseb, vsako leto zabeležimo med 250 in 500 obolelih za KME. V Sloveniji je cepljenje obvezno za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu (npr. gozdni delavci, lovci itd.).

Inštitut za varovanje zdravja cepljenje proti KME priporoča tudi otrokom, od enega leta starosti dalje, saj so tudi otroci izpostavljeni nevarnostim okužbe. Po Programu imunoprofilakse za učence, dijake in študente je cepljenje priporočljivo še posebej za otroke, ki bivajo na endemskem območju oziroma se bodo zaradi šolskih aktivnosti zadrževali v naravi.

Otroci so proti KME cepljeni s cepivom za otroke.

(Vir: ZZV Ljubljana)

Cepivo je varno in učinkovito. Inštitut za varovanje zdravja priporoča cepljenje proti KME vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je KME endemičen. Ob cepljenju se redko pojavijo prehodne reakcije, kot na primer rdečina in oteklina na mestu cepljenja, slabo počutje ali vročina, ki običajno minejo v enem dnevu. Proti KME se ne smejo cepiti osebe z akutno vročinsko boleznijo in osebe s hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku cepiva ali s hudo alergijo na jajčne beljakovine.

Inštitut za varovanje zdravja priporoča, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmakom. Tako se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9-12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki – prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Če začnemo s cepljenjem kasneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitno raven protiteles.

Cepljenje poteka v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in tudi pri izbranih zdravnikih.

V Sloveniji so okuženi klopi predvsem v gozdovih Gorenjske in Štajerske, nekoliko manj pa na Notranjskem, Kočevskem in novomeškem območju. V zadnjem času opažamo tudi okužbe na območjih, ki v preteklosti niso veljala kot posebno okužena, na primer na Primorskem, kjer je bila pred leti bolezen še redka. Povprečna letna incidenca KME v Sloveniji v zadnjih petih letih znaša 13,52 na 100.000 prebivalcev, kar nas med trinajstimi evropskimi državami uvršča na tretje mesto.

Po podatkih iz leta 2007 za KME zbolevajo tudi otroci:

•en otrok, star manj kot eno leto, in

•dva otroka, stara 1-4 let, ter

•trinajst otrok, starih 5-14 let.

UKC Ljubljana

 


Tag-i

Sorodni članki

Starejši in novejši članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE