Samo ena je MAMA | mama.si

shutterstock_69211990

Vsak otrok si v družini želi poiskati in »izboriti« svoje mesto. Med bratci in sestricami se kaže paleta mešanih občutkov. Od pristne medsebojne ljubezni in tudi ljubosumja zaradi ljubezni, ki jo starši namenjajo sorojencem. Ljubosumje med sorojenci ni trajno čustveno stanje, pomembno pa je, da starši to opazijo, prepoznavajo in ustrezno odreagirajo. Običajno je, da z rojstvom drugega otroka starejši želi od staršev več naklonjenosti. Ti zaradi obveznosti, ki jih imajo z mlajšim otrokom, velikokrat prezrejo stisko starejšega in ga nehote zapostavijo. Slednji lahko z različnim odkritim ali prikritim vedenjem ter odzivanjem opozarja na svoje občutke.

Prikriti in odkriti znaki ljubosumja med sorojenci

Ko se malčki čutijo zapostavljene, pogosto še ne znajo ubesediti svojih občutkov, zato le-te nazorno izrazijo z vedenjem v obliki jeze, napadalnega obnašanja itd. Ti znaki so bolj značilni za ekstrovertirane otroke (navzven usmerjene, ekspresivne otroke), introvertiran otrok (vase usmerjen, plah …) pa že po naravi težko pokaže svoja čustva in v primeru zapostavljenosti oz. občutkih ljubosumja postane žalosten, brezvoljen, trmast, včasih tudi zavrača hrano. Posmehovanje, grajanje, nerazumevanje starejšega otroka v fazi prihajajočega novega družinskega člana lahko povzroči trajno psihične posledice, ki jih je v odraslosti zelo težko popraviti. Občutek zamenjanosti, zamere, rivalstvo se ponekod med sorojenci vlečejo čez celo življenje.

Obdobje »privajanja« na novega družinskega člana in občutja starejšega sorojenca

Zelo težko je vnaprej napovedati, kakšen bo odziv sorojenca, ko pride v družino nov družinski član, saj na to vplivajo številni dejavniki:

–         starost bratca ali sestrice,

–         kakovost njegove navezanosti na starše,

–         njegove osebnostne značilnosti,

–         število otrok v družini …

Kolikor zmorete, povabite starejšega otroka k sodelovanju pri negi dojenčka, saj se bo tako počutil koristnega in pomembnega. Takšne in podobne zaposlitve mu bodo vlile samozavest, občutek koristnosti in sprejetosti. Čas, ko bo novorojenček spal, pa le namenite njemu, ki najverjetneje kar hrepeni po igri in stiku z vami. Lažje bo prebrodil obdobje »privajanja«, če bo imel občutek varnosti, topline in razumevanja.

Ljubosumje med sorojenci je popolnoma normalno

Povsem normalno je, da otrok mamice in očka ne želi deliti z nikomer (sploh ne prvi). Staršem, ki pričakujejo drugega otroka, priporočam, da se tega čimprej zavejo in se pripravijo z veliko potrpežljivosti in taktičnosti. Od otroka nikar ne pričakujte razumevanja, da kar naenkrat ni več v središču pozornosti, saj mu s tem delate krivico in mu škodujete. Odleže jim, če čutijo, da so slišani in da se odzivate tudi na najmanjše, za vas »banalne« potrebe. Spontano in sproščeno jih vključite v nov način življenja in tudi otroci se bodo ob vas odzvali spontano in sproščeno. Občutek, da se jih razveselite (tudi, ko ste utrujeni) in so vedno dobrodošli, jih bo precej odvrnil od ljubosumja.

Izogibajte se praznim obljubam

Otroci ne marajo besedičenja in praznih obljub. To jih boli, razbesni in daje občutek negotovosti. Pomembno je, da ste do otroka iskreni in realni. Čim več se pogovarjajte, polnite njegovo domišljijo s pozitivnimi vsebinami in bodite pozorni na to, da mu ne boste obljubljali, da se ne bo nič spremenilo. Spremembe bodo in so neizogibne. Vsak otrok je zaklad zase in to mu tudi povejte, pokažite in vedno znova preverjajte, ali vam to tudi verjame. Občutek, da je otrok vreden, poseben in ljubljen, veliko pripomore k boljšemu vzdušju celotne družine in manj je razlogov za ljubosumje.

Odveč je obremenjevanje z mislijo, da ste slabi starši, če kdaj vsega tega ne zmorete in ima en otrok več pozornosti kot drug. Pomembno je, da prisluhnete obema in jima skušate nuditi to, kar potrebujeta. Otrok ne potrebuje »popolnih« staršev, niti jih ne želi. Želi si zgolj »dovolj dobre« starše, ki znajo prisluhniti in se odzivati na svoje ter njegove potrebe.

Manj ljubosumja, če je med sorojenci manjša razlika v letih

Pri otrocih, pri katerih je manjša razlika v letih, se opaža bistveno manj ljubosumja, saj starejši prihoda novega družinskega člana še ne dojame kot grožnje po pomanjkanju pozornosti. Otroka sta ponavadi tudi bolj povezana, se rada skupaj igrata, hitreje napredujeta, če je razlika v letih manjša. Posledično je tudi za starše lažje, saj je skrb zanje pogosto podobna.

Več ljubosumja, če je med sorojenci večja razlika v letih

Kjer je otrok starejši od mlajšega 4, 5, 6 let ali več, se lahko že zgodi, da vzgajamo dva edinca, ki imata različne interese, potrebe, igrače, prijatelje … Vse to lahko izzove frustracije in nestrinjanja. Dilema pravičnosti je pri starših v teh primerih na večji preizkušnji. Dokler ni večje ogroženosti in nasilja, priporočam, da se starši ne vmešavajo, saj se tako otroci tudi sami učijo dogovorov, postavljanja meja in pravičnosti.

Z mlajšim otrokom se starši navadno pogovarjamo drugače, kar lahko pri starejšem izzove občutek ogroženosti in posledično ljubosumno vedenje.

Priporočam, da otroke spodbujate k sodelovanju in jim z lastnim zgledom to nazorno pokažete. Vsakič, ko kot starša uspešno sodelujeta, se dopolnjujeta, se čuti vajina povezanost, vaši otroci to vedo in se v takem okolju tega tudi učijo.

S potrpežljivostjo in ljubečim odnosom ter z izkazovanjem naklonjenosti, vključevanjem v dogajanje bo ta faza hitro minila in kaj kmalu se boste spraševali, kdaj je vaš otrok odrasel.

Otroka je treba pohvaliti, kadar se vede ustrezno, je prijazen, deli svoje igrače, vključi bratca/sestrico v igro, mu ponudi pomoč oziroma se v družbi postavi v njegov bran. Tako se bo otrok naučil, kakšno vedenje je socialno zaželeno in kakšno vedenje je neustrezno. Te veščine bo lahko kasneje v življenju uporabil, ko si bo moral najti svoje mesto v širši družbi (v vrtcu, v šoli, na delovnem mestu …).

Pomembno je, da starši sproti rešujejo nesoglasja med otroki. Nerazrešene stvari v otroštvu lahko nezavedno vodijo v trenja v odraslem obdobju. Ta pojav pri svojem terapevtskem delu pogosto opažam, čeprav je mnogokrat že pozno. Nerazrešene stvari iz otroštva se pri odraslih pogosto odražajo v obliki zamer, tožb na sodišču, zapletih pri dedovanju …

Usmerjanje v medsebojno razumevanje med sorojenci je odlična investicija za trdne in zdrave odnose v kasnejših letih, saj bratje in sestre preživijo najdaljše življenjsko obdobje eden z drugim. Z drugimi besedami povedano, bratje in sestre imajo lahko zelo poseben odnos, ki ostane trden v dobrem in slabem, kar pa ni nekaj samoumevnega. Odvisno je od številnih dejavnikov, tudi od osebnosti in interesov, od tega, kako otrokom pomagamo, da bi se razumeli med sabo. Način, kako jih usmerjamo, dajemo občutek razumevanja in jih podpiramo, je zelo pomemben.

Naj za konec omenim še nekaj zdravih načinov, ki bodo bistveno omilili ljubosumje med otroki:

  1. Poskrbite, da se bo vsak otrok počutil kot enkraten, neponovljiv, vreden in ljubljen v vaših očeh. Primerjanje kakovosti enega otroka z drugim lahko zelo škoduje razvoju otrokove osebnosti.
  2. Vsak otrok je drugačen. Upoštevajmo drugačnost in uživajmo ob njej. Otroci vam bodo za to hvaležni.
  3. Trudite se biti dober zgled otrokom.
  4. Bodite velikodušni s pohvalami, spodbujanjem in iskanjem pozitivnega v njih.
  5. Ko tehtate čas za službo ali družino, se odločite za družino in poskušajte nameniti vsakemu izmed otrok svoj dragoceni čas. To je lahko pomembna naložba v kasnejše medgeneracijske odnose.
  6. Bodite pozorni na to, kakšna klima je v vajinih medsebojnih odnosih. Vaša napetost se namreč lahko odrazi v napetosti otrok, kar vodi v prepire. Vse to počnejo z razlogom, da »razelektrijo« vajino napetost.
  7. Vsaka kritika otroka je nekoristna in zelo škodljiva na dolgi rok. Skušajte najti pozitivne pristope pri reševanju sporov med otroki.
  8. Sproti učite otroke veščin razreševanja nesoglasij brez vaše pomoči, naučite jih mediacije.
  9. Spodbujajte družinska srečanja, ki so v veselje vsem članom.
  10. Preden se odpravite reševat otroške spore, se najprej umirite, globoko zadihajte in vnesite svojo starševsko stabilnost med otroke. Vsako kaznovanje s fizično silo je le odraz, da se ne zmorete samonadzorovati.

 

Otroci so res velika sprememba v vašem življenju, a starševstvo je ena najlepših stvari. Škoda bi bilo, da se tega zavemo šele, ko otroci odrastejo. Uživajte v starševstvu in lažje vam bo.

 

Jožica Poličnik, spec. zakonske in družinske terapije, terapevtka medicinske in relaksacijske hipnoze


Tag-i

PRIJAVI SE NA E-NOVICE