Samo ena je MAMA | mama.si

shutterstock_40018189Kaj so kromosomske nepravilnosti?

Človeški genetski zapis (DNK) je shranjen v 23 parih kromosomov. Vsaka človeška celica vsebuje 46 kromosomov, edina izjema so spolne celice. Jajčna celica ter semenčica vsebujeta vsaka po 23 kromosomov in ob združitvi v nov zarodek ustvarita spet popolno sestavo 46 kromosomov.

Stvari pa ne gredo vedno po načrtih. Občasno se zgodi, da ena od starševskih spolnih celic ne vsebuje pravilnega števila kromosomov ter v novonastali zarodek prispeva en kromosom preveč ali premalo. Temu pravimo kromosomska nepravilnost. Kadar je v novonastali celici en kromosom preveč, temu pravimo trisomija, kadar pa je eden premalo, nastane monosomija.

Najpogostejša kromosomska nepravilnost pri živorojenih otrocih je trisomija kromosoma številka 21, ki ji z drugim imenom pravimo Downov sindrom. Je najpogostejši vzrok za duševno zaostalost pri otrocih. V povprečju se rodi en otrok z Downovim sindromom na 500 rojstev, tveganje pa se povečuje s starostjo matere. Pri nosečnicah, starih 20 let, se bo rodil 1 otrok z Downovim sindromom na vsakih 1500 rojstev, pri 30-letnicah 1 na 900 rojstev, pri materah, starih 40 let, pa 1 na 100 rojstev. Ker je delež nosečnic po 35. letu še vedno majhen v primerjavi z mlajšimi nosečnicami, se večina otrok z Downovim sindromom rodi ženskam, mlajšim od 35 let.

Drugi najpogostejši kromosomski nepravilnosti sta trisomija 18 ali Edwardsov sindrom ter trisomija 13 ali sindrom Patau, ki se pojavita enkrat na približno 1000 nosečnosti ter sta v večini primerov nezdružljiva z življenjem, zato v 80 odstotkih plod odmre še pred rojstvom. Še redkeje se pojavlja Turnerjev sindrom, ki je monosomija zadnjega od kromosomskih parov – spolnega kromosoma. Ti zarodki imajo le 45 kromosomov, zadnji par pa predstavlja en sam kromosom X. V 95 odstotkih tudi ta kromosomska nepravilnost ni združljiva z življenjem.

 

Ali ima moj otrok kromosomsko nepravilnost?

Edini način, da zagotovo izvemo, ali nerojeni otrok nosi katero od kromosomskih nepravilnosti, je odvzem tkiva za pregled kromosomske slike(kariotipizacija). To lahko naredimo od 11. tedna nosečnosti dalje z biopsijo horionskih resic posteljice ali od 16. tedna nosečnosti dalje z odvzemom amnijske tekočine (z amniocentezo). Vendar pa sta oba posega tvegana, saj moramo z dolgo iglo poseči v trebuh nosečnice, kar v enem od 100 do 200 posegov povzroči splav, prav tako pa se lahko pojavijo zapleti, kot sta krvavitev ali okužba, ki ogrozita potek nosečnosti. Zato moramo imeti pred izvedbo tega posega utemeljen razlog, da se zanj odločimo. To nam omogočajo presejalni testi, ki nam dajo natančnejšo oceno tveganja plodu za kromosomsko nepravilnost.

Trenutno najbolj razširjen presejalni test je ultrazvočni pregled z oceno nuhalne svetline v 11. do 14. tednu nosečnosti skupaj z dvojnim hormonskim testom, s katerim lahko odkrijemo do 90 odstotkov plodov z Downovim sindromom, 3–5 % nosečnic pa test uvrsti v skupino z visokim tveganjem, kljub temu da večinoma nosijo zdrav plod. V drugem trimesečju je na voljo četverni presejalni test, s katerim odkrijemo 60 odstotkov plodov z Downovim sindromom, pri tem pa bomo nepravilno ocenili 5 odstotkov zdravih otrok. V Sloveniji je to presejalno testiranje z napotnico brezplačno za nosečnice, ki so ob terminu poroda stare 35 in 36 let, drugim pa svetujemo, da testiranje opravijo samoplačniško.

 

Nov natančnejši presejalni test – NIPT (neinvazivni prenatalni test)

Leta 1997 so kitajski znanstveniki odkrili, da je v materini krvi prisotna DNK še nerojenega plodu. Ker ta DNK ni znotraj celic, kjer ga običajno najdemo, temveč delčki kromosomov prosto plavajo v materini plazmi, so ga poimenovali prosta fetalna DNK. Predvidevajo, da ta preko posteljice prehaja v materino kri, kjer ga lahko zaznamo in posredno ocenimo število kromosomov pri plodu.

Do sedaj so znanstveniki po svetu na podlagi tega odkritja razvili natančen presejalni test (NIPT), ki odkrije več kot 99,9 odstotkov plodov z Downovim sindromom, pri tem pa nepravilno kot visokotvegane oceni le 0,1 odstotka zdravih. Poleg Downovega sindroma neinvazivni presejalni test omogoča tudi odkrivanje Edwardsovega in sindroma Patau, vendar z manjšo zanesljivostjo – odkriti je mogoče 98 odstotkov plodov z Edwardsovim sindromom ter 93 odstotkov plodov s sindromom Patau .

NIPT lahko opravimo že od 10. tedna nosečnosti dalje, sam potek testiranja pa je za nosečnico zelo enostaven, saj poteka tako kot katerikoli drugi test iz krvi. Materi odvzamemo vzorec periferne krvi iz roke in ga pošljemo na analizo v specializiran laboratorij. Običajno rezultat dobimo v 14 dneh, ta pa je zelo preprost: plod ima bodisi zelo visoko bodisi zelo nizko tveganje za kromosomsko nepravilnost. Če je rezultat testa nizko tveganje, je verjetnost za rojstvo otroka z Downovim sindromom 1 na 10.000, v kolikor pa rezultat pokaže visoko tveganje, je za potrditev diagnoze ključnega pomena invazivni test (biopsija horionskih resic ali amniocenteza).

 

shutterstock_108307124Prednosti in pomanjkljivosti novega testa

Čeprav je NIPT na prvi pogled idealen, ker se s svojo zanesljivostjo približuje rezultatom invazivnega testa brez tveganja za plod, pa ima tudi svoje omejitve in pomanjkljivosti.

Eden od pogojev za pravilno oceno tveganja je zadostna količina plodove DNK v materini krvi. Pri približno 5 odstotkih žensk je količina DNK premajhna, zato pri testiranju ne bomo dobili rezultata.

NIPT je mogoče opraviti tako na enoplodnih nosečnostih kot pri dvojčkih, ne pa pri večjem številu plodov (pri trojčkih, četverčkih ipd.). Prav tako testa ni mogoče opraviti, kadar se je nosečnost začela kot dvoplodna, a je eden od zarodkov odmrl.

NIPT lahko odkriva samo popolne trisomije, delnih trisomij, translokacij in mozaicizma z njim ne moremo odkriti. Prav tako test ni primerna izbira, kadar pri plodu na ultrazvočnem pregledu ugotovimo večje razvojne nepravilnosti.

‘Pomanjkljivost’ testa s prosto fetalno DNK je trenutno tudi dostopnost, saj je test na voljo le samoplačniško, cena pa je zelo visoka, 10–20-krat višja od testa z nuhalno svetlino.

 

Komu se priporoča testiranje s prosto fetalno DNK?

Test se trenutno priporoča kot sekundarni presejalni test. Kadar ima nosečnica na podlagi primarnega presejalnega testa (nuhalne svetline ali četvernega presejalnega testa) ocenjeno visoko tveganje za otroka z Downovim sindromom, vendar ne želi invazivnega posega, lahko opravi test s prosto fetalno DNK. Ta služi za natančnejše določanje tveganja, nosečnica pa se tako morda lahko izogne nepotrebnemu invazivnemu posegu.

Ob tem se je pomembno zavedati, da novi test ne more popolnoma zamenjati invazivnega posega. Kot presejalni test nam zgolj poda natančnejšo oceno tveganja, vendar pa je edini način, da zagotovo ugotovimo kromosomsko sliko plodu, še vedno biopsija horionskih resic ali amniocenteza. Le-to je v primeru pozitivnega testa potrebno opraviti za dokončno potrditev diagnoze.

Novi test tudi ne more nadomestiti ultrazvočnega pregleda, saj se z NIPT oceni le tveganje za najpogostejše kromosomske nepravilnosti, ob ultrazvočnem pregledu pa lahko že med 11.–14. tednom opazimo še nekatere druge razvojne nepravilnosti oziroma potrdimo pravilen razvoj plodu.

 

Barbara Bregant, dr. med. trenutno dela kot raziskovalka na King’s College Hospital v Londonu pod okriljem prof. Kyprosa Nicolaidesa, kjer sodeluje v raziskavah o učinkovitosti novih prenatalnih presejalnih testov s prosto fetalno DNK ter odkrivanju razvojnih nepravilnosti z ultrazvokom.


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE