Samo ena je MAMA | mama.si

IMG_7383V drugo sem si zelo želela spontanega začetka poroda in bila prepričana, da bom rodila pred rokom. Toda mojemu fantku se ni nikamor mudilo in je zopet kazalo, da mi bodo morali sprožiti porod. Tega si res nisem želela in sem preskušala vse mogoče načine naravne sprožitve poroda. Moje želje in prizadevanja so se izpolnila in 7. februarja, 19 mesecev po rojstvu prvega sina, sem zjutraj ob 6. uri, ko sem se dvignila iz postelje, začutila prvi popadek.

Med jutranjo rutino jih je sledilo še nekaj in njihovo pogostost sem začela spremljati z uro in beležiti na list. Na moje presenečenje so bili kar takoj na 3-4 minute. Ker se pri drugem porodu menda vse odvija hitreje, sem hitro spakirala torbo, se poslovila od Ožbeja ter ga predala mojim staršem in se z možem odpravila v porodnišnico. Tam so preverili, kako je s popadki, in s pregledom ugotovili, da sem odprta že 6 cm, zato sem šla kar takoj v porodno sobo.

Ob 9. so predrli plodove ovoje in takrat se je intenzivnost popadkov še okrepila in pripomogla k temu, da sem se hitro odprla do konca. Popadki so bili res močni, ampak protibolečinskih sredstev mi niso dali, ker bi jih to menda omililo. Večinoma sem popadke preležala na boku. Poskusila sem tudi v položaju na vseh štirih, kar mi je precej olajšalo bolečine, ampak se je takrat intenzivnost popadkov zelo zmanjšala, zato sem ostala na boku. Hoditi mi niso več dovolili, ker sem bila preveč odprta. Proti koncu se moč popadkov ni stopnjevala, zato so dodali malo umetnih.

Prišel je čas za iztis in bila sem presrečna, ker sem bila še zelo pri moči (za razliko od prvega poroda) in verjela, da bom lahko tokrat rodila brez težav, kljub temu da so napovedali velik plod. Toda po več kot uri potiskanja, se porod ni nadaljeval, ker je prišlo do zastoja v medeničnem dnu in zopet so se odločili, da porod vakuumsko dokončajo. Jaz sem bila zadovoljna, ker sem vedela, da je fantek že predolgo v kanalu in da se mora čim prej roditi, kljub temu da je njegov utrip še bil v mejah normale.

Nato se je v enem iztisu z zdravničino pomočjo porodila glavica. Ob tem sem začutila ogromno olajšanje in glavico takoj prijela in prvič pobožala mojega fantka. Tega občutka in sreče, ki sem jo ob tem občutila, ne bom nikoli pozabila. Z enim iztisom se je porodilo še telo in končno sem ob 11.23 spoznala Naceta. Ko se je odrešil silnega in dolgotrajnega napora, se je na mojem trebuhu konkretno pokakal in polulal. To je v porodni sobi sprožilo val smeha. Ko so ga očistili, sem ga pod spalno srajco pritisnila k prsim in z možem nisva mogla verjeti, da sva zopet postala starša in da imava še enega prekrasnega, zdravega sina. Ko sva ga gledala, sva vedela, da je velik dojenček, toda njegove mere so naju kljub temu presenetile: 4.600 g težak in 56 cm dolg novorojenček. Naše prve trenutke blaženosti in sreče je kazilo edino dolgotrajno šivanje, ki je bilo potrebno po takšnem porodu.

Moja porodna izkušnja je bila v primerjavi s prvim porodom nepopisno lepša, saj je porod vodilo moje telo in ne intenzivni umetni popadki, zaradi katerih sem bila pri prvem porodu preveč izčrpana, da bi lahko doživela porod.

 


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE