Samo ena je MAMA | mama.si

shutterstock_45514189Vročina oziroma povišana telesna temperatura je eden od petih stalnih znakov vnetnega sindroma. Sem sodijo še rdečina, bolečina, oteklina in moteno delovanje prizadetega organa. Večina znakov nastopa skupaj, včasih istočasno, včasih si sledijo v različnem zaporedju.

Preden govorimo o povišani telesni temperaturi, je potrebno spoznati pomen normalne telesne temperature. Človek sodi med sesalce s stalno telesno temperaturo. Hitrost kemičnih procesov v telesu je zelo odvisna od temperature in da bi ti tekli čimbolj enakomerno, mora biti telesna temperatura čimbolj stabilna. Za to skrbijo procesi termoregulacije. V delu možganov, hipotalamusu, je poseben center za kontrolo telesne temperature. Ta v primeru ohlajanja sproži dodatno nastajanje toplote s tresenjem, pri pregrevanju pa oddajanje toplote s širjenjem žil na periferiji. Na center lahko močno vplivajo različne kemične snovi, od zdravil, kemičnih strupov, toksinov raznih mikroorganizmov in drugi.

Kadar govorimo o telesni temperaturi, mislimo na bazalno temperaturo. To je najnižja vrednost temperature pri zdravem človeku v popolnem mirovanju; merjena naj bi bila ob jutranjem zbujanju. Pri človeku je bazalna temperatura 37 °C. Meritve temperature na različnih mestih dajo različne vrednosti. Jedro predstavljajo notranji organi. Omenjeno temperaturo 37 °C bi izmerili v notranjosti, npr. pod jetri. Nekoliko nižjo temperaturo izmerimo pod jezikom, 36.8 °C, še nižjo pod pazduho, 36,5 °C. Za meritve temperature v danki, nožnici ali v sluhovodu je meja 37,5 °C. Vedeti pa moramo, da so pri zdravih ljudeh v različnih fizioloških pogojih možne tudi drugačne vrednosti. Omeniti je treba, da naša telesna temperatura prek dneva niha za 0.5 °C, najnižja je okrog 4. ure zjutraj, najvišja pozno popoldne okrog 18. ure. Govorimo o dnevnem ali cirkadianem ritmu. Temperatura je različna, če je človek lačen, zaspan ali ga zebe. Motnje spanja se kažejo tudi s spremembo telesne temperature. Kratkotrajna odtegnitev spanja dviguje telesno temperaturo, dolgotrajna nespečnost jo znižuje. Na temperaturo močno vpliva zaužita hrana, zlasti pa alkohol. Oba jo zvišujeta. Nekoliko je telesna temperatura odvisna tudi od starosti osebe in od spola. Otroci imajo praviloma višjo temperaturo od starostnikov. Pri ženskah je telesna temperatura odvisna od menstrualnega cikla in je zaradi delovanja progesterona najvišja ob ovulaciji. Spremljanje tega blagega nihanja telesne temperature so včasih priporočali kot način kontrole zanositve. Ker morajo biti vse meritve izvedene zjutraj v postelji v stalnih, nespremenjenih pogojih in ker gre za spremembo do pol stopinje Celzija, si lahko predstavljamo, da je bilo veliko napak in zato nenačrtovanih nosečnosti. Hormonski kontraceptivi izničijo dnevni ritem in dvignejo srednjo telesno temperaturo za okrog 0.6 °C. Nadalje lahko opazimo nihanje telesne temperature z letnimi časi, pozimi smo hladnejši, poleti toplejši. Skrajne meje temperature jedra, prek katerih nastopi smrt, so na zgornji strani 44 °C, na spodnji 24 °C. Opisani so tudi primeri, ko so ljudje preživeli tudi zunaj teh ekstremov, vendar so bila preživetja povezana s trajnimi poškodbami organov, predvsem možganov. Tu je treba poudariti, da govorimo o temperaturi jedra. Posamezni deli telesa, npr. prsti, celi udi lahko zmrznejo ali zgorijo, pa človek vseeno preživi, odmre le prizadeti del.

Kadar je telesna temperatura višja od običajne, govorimo ali o hipertermiji ali o vročini. Prva predstavlja dvig telesne temperature zaradi povečane telesne aktivnosti, izsušitve ali zaradi vpliva visoke temperature okolja, s pojmom vročina pa razumemo dvig telesne temperature zaradi bolezni. Čeprav še do danes ni bil trdno določen biološki pomen vročine ob okužbah, pa je bil jasno dokazan njen pozitivni učinek na povečano levkocitno fagocitozo (požiranje tujkov), povečano aktivnost sistemov komplementa in citokinov ter druge imunske odzive. Zaradi teh nedvoumnih dejstev se zmerno povečanje telesne temperature ocenjuje za koristno pri obrambi organizma in naj se ga ne bi zniževalo. To zlasti velja za virusne okužbe, kjer smo skoraj brez pravega orožja in po navadi le čakamo, da bo organizem sam premagal okužbo.

Temperatura nam raste, nas pa trese mrzlica. Zakaj?

Različni mikroorganizmi ob vdoru v telo izločajo toksine. Ti t.i. pirogeni pridejo s krvnim obtokom do termoregulacijskega centra in ga «nastavijo« na višji nivo. Dražljaji s centra vodijo do zadrževanja toplote v telesu s stiskanjem žil na periferiji in hkrati do povečanega nastajanja toplote s tresenjem. Mrzlica je močan generator toplote. Šele ko telo doseže nov temperaturni nivo, to občutimo kot vročino. Poleg mikroorganizmov lahko pirogene proizvaja tudi telo samo, zlasti je pri tem aktiven imunski sistem. Močni pirogeni so interlevkini in interferoni. Prenos impulzov v center poteka prek sinteze arahidonske kisline, na katero lahko vplivamo z zdravili. Antipiretiki, sem sodi velika skupina nesteroidnih antirevmatikov, posredno delujejo na termoregulacijski center tako, da ga zopet «nastavijo« na normalno vrednost. Ko se nivo centra vrne na normalo, se odprejo žile na periferiji, postanemo rdeči in pričnemo se močno znojiti. Večinoma nam ob povišani temperaturi močno razbija srce, na začetku zaradi povečanega mišičnega dela ob mrzlici, kasneje zaradi odprtih kapilar. Večinoma vročino spremlja hitro dihanje in padec krvnega tlaka. Ti posledici sta posebej nevarni za ljudi z oslabelo srčno funkcijo, majhne otroke pa ogroža predvsem velika izguba tekočin z znojem. Visoka telesna temperatura do 42 °C sama po sebi ne poškoduje možganov, zato zniževanje ni nujno. Hlajenje je potrebno takrat, ko bi vročina privedla do kolapsa krvnega obtoka ali do vročinskih krčev. Vročinski krči se pojavljajo pri 2 − 5% otrok med 6. mesecem in 5. letom starosti.

Doktrina preprečevanja oz. strah pred vročinskimi krči se je v zadnjih letih močno spremenila. Vemo, da se pri nekateri otrocih vročinski krči razvijejo prej kot pri drugih. Verjetno imajo njihovi možgani nižji prag za spontano vzdraženje, kar privede do generalizirane istočasne aktivacije vseh možganskih celic in posledično do krčev. Ob napadu vročinskih krčev je otrok brez zavesti, oči so odprte, je trd v telo, ude pa stresajo tonično-klonični krči. Dihanje je neredno, lahko se polula ali celo pokaka. Običajno krči trajajo manj kot 15 minut. Generalizirani vročinski krči trajajo več kot 15 minut ali pa se večkrat ponovijo v roku enega dneva. Najtežja oblika je febrilni epileptični status, ki traja več kot 30 minut, vendar to še ni prava epilepsija. Se le imenuje epileptični, ker je videz napada na moč podoben epileptičnemu napadu.

Ravno zaradi strahu pred zadnjo obliko vročinskih krčev so včasih povišano temperaturo zelo aktivno zniževali. Sedaj je nedvoumno dokazano, da vročinski krči ne vodijo v epilepsijo, kljub temu da je lahko v času napada EEG posnetek nenormalen. Kontrolni EEG posnetki nekaj tednov po napadu so praviloma v redu. Zato tudi ne predpisujemo več preventivne terapije z barbiturati otrokom, ki so doživeli vročinske krče. Edina priporočena terapija pri vročinskem statusu so ob napadu zdravila proti krčem iz skupine benzodiazepinov. Krči se radi ponovijo pri tistih otrocih, kjer so se v družini že pojavljali, so jih prvič doživeli zelo mladi (pod 18. meseci) ali so se pojavili pri nizki vročini.

Kdaj pa je vseeno potrebno pričeti z zniževanjem povišane temperature?

Trenutna doktrina postavlja mejo na 38,5 °C. Pod to vrednostjo antipiretikov naj ne bi predpisovali. Antipiretike pričnemo dajati, če drugi ukrepi za hlajenje niso učinkoviti. Na prvem mestu je paracetamol.

Katere ukrepe še poznamo poleg zdravil? Najenostavnejši je otroka manj pokriti! Če otroka kuha vročina, ne potrebuje debele odeje, razen na začetku, ko ga trese mrzlica. Temperatura v prostoru naj ne presega 21 − 22 °C. Pogosto mu je treba menjati pižamo ali pleničke. Zelo pomembno je, da mu dajemo veliko tekočine. Za hlajenje rabimo veliko tekočine, brez tega se bo vročini pridružila še dehidracija. Sledilo bo močno poslabšanje počutja in osnovnega obolenja. Zato so ob «navadni« virusni okužbi na prvem mestu čajčki in mamina nega, šele nato zdravnik in zdravila.


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE