Samo ena je MAMA | mama.si

shutterstock_84002983Večina slovenskih nosečnic uživa različne pripravke vitaminov in mineralov, ki naj bi po trditvah proizvajalcev izboljšali rast in razvoj ploda ter preprečili zaplete v nosečnosti. Koristnost nekaterih sestavin teh pripravkov, predvsem folne kisline, je res jasno dokazana. Za večino drugih pa so dokazi precej šibki.

Namen besedila je nepristransko predstaviti danes dostopne znanstvene dokaze o morebitni koristnosti in tudi morebitni škodljivosti dodatkov vitaminov in mineralov prehrani nosečnic.

Dokazi o korostnosti multivitaminskih/multimineralnih pripravkov v nosečnosti

V državah v gospodarskem razvoju, v katerih je podhranjenost nosečnic zelo resna težava, so dokazali, da multivitaminski in multimineralni dodatki zmanjšajo tveganje za zastoj plodove rasti. Tveganja za spontani splav, prezgodnji porod in smrt ploda v maternici pa ti dodatki tudi v teh državah niso spremenili.

V gospodarsko razvitih državah, v katerih je v nosečnosti debelost veliko večja težava od podhranjenosti, temelji večina trditev o koristi prehranskih dopolnil v nosečnosti na t. i. opazovalnih (observacijskih) raziskavah. To so bodisi kohortne raziskave, pri katerih spremljamo skupino nosečnic skozi čas in izide njihove nosečnosti, bodisi spremljamo nosečnice, ki uživajo prehranska dopolnila, in ugotavljamo pogostnost zapletov v tej skupini. Drugi tip opazovalnih raziskav pa so raziskave »primer-kontrola«, s katerimi vsaki nosečnici z nekim zapletom poskušamo najti čim bolj podobno nosečnico brez tega zapleta (na primer enaka starost, enako število predhodnjih nosečnosti itd.). Ti skupini primerjamo, ali so jemale prehranska dopolnila ali ne.

S takšnimi raziskavami je bilo večkrat ugotovljeno, da naj bi prehranski dodatki izboljšali izid nosečnosti (in te raziskave proizvajalci in prodajalci teh pripravkov radi navajajo). Vitaminski in mineralni dodatki naj bi na primer zmanjšali tveganje za zastoj plodove rasti, abrupcije posteljice in preeklampsije. Glede prezgodnjega poroda pa so tudi pri opazovalnih raziskavah rezultati različni: nekatere so pokazale manjše tveganje ob jemanju prehranskih dodatkov, nekatere nespremenjeno tveganje, ena pa celo povečano tveganje.

Pomembno je povedati, da so vse opazovalne raziskave podvžene možnosti precejšnega vpliva tako imenovanih motečih dejavnikov. Pri opazovalnih raziskavah o vplivu prehranskih dodatkov na izid nosečnosti je to zelo očitno. Večkrat so namreč ugotovili, da je uživanje prehranskih dodatkov statistično značilno povezano z dejavniki, ki dokazano izboljšajo prognozo v nosečnosti: višji socialnoekonomski status, višja izobrazba, poročene ženske in nekadilke. Možno je torej, da izid nosečnosti sploh ni povezan s prehranskimi dopolnili samimi, ampak enostavno bolj zdrave ženske jemljejo dopolnila. In bolj zdrave ženske imajo v nosečnosti manj zapletov.

Folna kislina

Folati (biološko aktivna oblika folne kisline) so vodotopni vitamini in so prisotni v hrani. Najbogatejši naravni viri so brokoli, špinača, pomaranče, solata, jetra, jajca in kvas. Vendar se večina folatov med pripravo hrane uniči. V prehranskih dodaktih prevladuje sintetično pridobljena folna kislina, ki je neaktivna oblika folatov in jo telo lahko uporabil šele, ko jo encimi presnovijo v aktivno obliko. Veliko žensk ima zmanjšano aktivnost encima, ki folno kislino pretvori v folat. Zato nekateri proizvajalci v svoje proizvode dodajajo tudi aktivno obliko folne kisline.

Folna kislina ima pomembno vlogo pri sintezi DNK in v metabolizmu aminokislin, zato je zelo pomembna za razvoj ploda in posteljice ter za povečano tvorbo rdečih krvničk v nosečnosti.

Med vsemi sestavinami prehranskih dopolnil za nosečnice je le folna kislina brez dvoma koristna. Za razliko od večine drugih vitaminov in mineralov je bila koristnost folne kisline dokazana ne le z opazovalnimi raziskavami, ampak tudi v t. i. randomiziranih raziskavah. Te veljajo za zlati standard dokazovanja koristnosti ali škodljivosti nekega postopka oz. zdravila. V teh raziskavah so naključno razdelili nosečnice v skupino, ki je prejemala dodatek folne kisline, in skupino, ki je prejemala placebo (tablete brez folne kisline). Dokazali so, da dodatek folne kisline zmanjša pojavnost napak nevralne cevi pri plodu za 50 do 70 %. Iz nevralne cevi se razvijeta osrednji in periferni živčni sistem. Najpogostejše napake nevralne cevi so nepravilnosti hrbtenjače (npr. spina bifida) in možganov (npr. anancefalija). Folna kislina najverjetneje zmanjša tudi pojavnost nekaterih drugih razvojnih nepravilnosti – zajčje ustnice in srčnih nepravilnosti –, vendar to ni bilo dokazano v randomiziranih raziskavah. Vsa strokovna združenja zato svetujejo dodajanje vsaj vsaj 400 μg folne kisline dnevno prehrani vsake nosečnice. Za večino je to zadosten dnevni odmerek. V nekaterih primerih pa svetujemo tudi višje odmerke: pri ženskah, ki so že imele plod z napako nevralne cevi, sladkornih bolnicah, prekomerno prehranjenih ter debelih ženskah in tistih, ki jemljejo nekatera zdravila proti epilepsiji. Razvoj nevralne cevi se zaključi med sedmim in osmim tednom nosečnosti, ko veliko žensk sploh še ne ve, da so noseče. Zato je izjemnega pomena, da ženske jemljejo dodatek folne kisline že pred zanositvijo. Nekatere države (npr. ZDA in Kanada) imajo zato celo uzakonjeno obvezno dodajanje folne kisline v nekatera živila. Veliko zdravnikov svetuje jemanje folne kisline tudi po prvem trimesečju in celo po porodu.Takrat na razvojne nepravilnosti ploda ne vplivamo več, vendar lahko zmanjšamo možnost slabokrvnosti.

Omega-3 maščobne kisline

Številni prehranski dodatki za nosečnice vsebujejo t. i. omega-3 maščobne kisline, ki jih promovirajo kot koristne za razvoj plodovih možganov. To so večkrat nenasičene maščobne kisline, ki jih lahko telo dobi le s hrano (oz. plod le preko posteljice). V telesu imajo pomembno vlogo: preprečujejo prekomerno strjevanje krvi, zmanjšujejo vnetni odgovor in so najpogostejše maščobne kisline v možganskem tkivu. Najpomembejši predstavnici sta eikosanopentaenojska kislina (EPA) in dokosaheksaenojska kislina (DHA). Bogat naravni vir teh maščobnih kislin so orehi, nekatera rastlinska olja (na primer laneno olje) in ribe, kot so tuna, losos, sardine itd.

Dodajanje omega-3 maščobnih kislin v nosečnosti se je v nekaterih opazovalnih raziskavah pokazalo za koristno: povezano je bilo z boljšimi kognitivnimi sposobnostmi pri otrocih. Vendar pa do danes nobena od štirih randomiziranih raziskav ni potdrila predpostavke, da omega-3 maščobne kisline pomagajo pri razvoju plodovih možganov. Največja, t. i. DOMInO (DHA to Optimize Mother Infant Outcome) raziskava, je bila narejena v Avstraliji na več kot 2000 nosečnicah. Te so prejemale kapsule ribjega olja z 800 mg DHA ali kapsule rastlinskega olja brez DHA celotno drugo polovico nosečnosti. Razlik v kognitivnih sposobnostih otrok in pojavnosti alergijskih bolezni pri otrocih med skupinama ni bilo. Prav tako ni bilo razlik v pojavnosti poporodne depresije, ki naj bi bila glede na opazovalne raziskave redkejša med ženskami, ki so v nosečnosti jemale DHA. Edina razlika, ki so jo v tej raziskavi zaznali, je bila manjša pojavnost prezgodnjega poroda med nosečnicami, ki so prejemale DHA. Vendar je tudi ta lahko le posledica razmeroma majhnega števila nosečnic, ki so v tej raziskavi rodile prezgodaj. Drugo raziskavo so izvedli Norvežani. Nosečnice so randomizirali v skupino, ki je prejemala 1000 mg DHA in 800 mg EPA ter placebo skupino. Ob starosti sedmih let razlik v IQ in indeksu telesne mase otrok med skupinama ni bilo. Tudi preostali dve (manjši) randomizirani raziskavi nista dokazali povezave med dodajanjem omega-3 maščobnih kislin in kognitivno funkcijo otrok. Med dojenjem je randomiziranih raziskav, ki so preučevale morebitno koristnost omega-3 maščobnih kislin, še več – šest. Enako kot med nosečnostjo tudi dodajanje teh maščobnih kislin med dojenjem ni vplivalo na kognitivni razvoj dojenčkov.

Vitamin D

Zadnja leta je vitamin D zelo »popularen« vitamin. Gre v resnici za dve podobni molekuli (vitamin D2 in D3), ki se sintetizirata v koži pod vplivom ultravioličnega sevanja iz presnovka holesterola. V gospodarsko razvitih deželah smo ljudje soncu manj izpostavljeni, zato je pri nas pomemben vir vitamina D hrana (jajca, ribe, mlečni proizvodi z dodatkom vitamina D in prehranska dopolnila). Opazovalne raziskave so pokazale možne neželjene posledice pomanjkanja vitamina D v nosečnosti: povečano tveganje za preeklampsijo, carski rez, prezgodnji porod, nosečnostno sladkorno bolezen, zastoj plodove rasti in nosečnostno holestazo. Mehanizmi, preko katerih bi pomanjkanje vitamina D lahko privedlo do teh zapletov, niso poznani. Randomizirane raziskave so pokazale, da dodajanje vitamina D sicer pričakovano poveča koncentracijo tega vitamina v krvi nosečnice, vendar to ni povezano z izidom nosečnosti. Po mnenju večine strokovnjakov je zato danes podatkov o koristnosti dodajanja vitamina D v nosečnosti premalo, da bi dodatek vitamina D priporočali vsem nosečnicam.

Železo

V nosečnosti se potreba po železu poveča. Pomanjkanje železa se najpogosteje pokaže kot slabokrvnost. Ta je povezana s številnimi zapleti v nosečnosti: prezgodnji porod, perinatalna umrljivost (seštevek pogostnosti smrti ploda v maternici in smrti novorojenčka v prvem tednu po porodu), nizka porodna teža otroka in poporoda depresija. Zato je v številnih državah, tudi v Sloveniji, iskanje slabokrvnosti pomemben del predporodnega varstva. Pri nas tako vsaj dvakrat v nosečnosti preverimo krvno sliko. Zdravljenje slabokrvnosti s preparati železa, ki vsebujejo razmeroma visoke odmerke železa, je nedvoumno koristno, saj dokazano zmanjša tveganje za zgoraj navede zaplete. Vendar pa koristnost preventivnega dodajanja železa vsem nosečnicam ni dokazana. Pregled 49 raziskav o dodajanju železa v nosečnosti je pokazal, da so bile povprečne vrednosti hemoglobina pri nosečnicah, ki so jemale dodatke železa, višje. Vendar pa te višje vrednosti niso bile povezane z znižanjem pogostnosti zapletov v nosečnosti. So pa imele nosečnice, ki so preventivno jemale dodatke železa, pogosteje prebavne težave, predvsem zaprtost.

Vitamini A, C in E

Vitamin A je v previsokih koncentracijah dokazano teratogen (povzroča razvojne nepravilnosti pri plodu). Po drugi strani pa je zadostna količina vitamina A potrebna za normalen razvoj oči in imunskega sistema ploda. Večina žensk s samo prehrano zadosti tem potrebam, zato dodatke vitamina A nosečnicam odsvetujemo.

Več raziskav je preverjalo predpostavko, da vitamina C in E, ki sta antioksidanta, preprečita preeklampsijo. Rezultati kažejo, da sta ta vitamina ne le nekoristna za preprečevanje preeklampsije, ampak lahko previsoki odmerki celo privedejo do prezgodnjega razpoka plodovih ovojev in povišanega krvnega pritiska v nosečnosti.

Jod

Tako preveč kot premalo joda lahko preko vpliva na delovanje ščitnice povzroči mentalno zaostalost ploda oz. otroka. Zato nosečnicam svetujemo, da se držijo predpisanega vnosa, ki velja tudi izven nosečnosti (to je 220 μg dnevno). Ta odmerek navadno dosežemo že z uporabo jodirane soli.

Zaključek

Edino s trdnimi dokazi podprto priporočilo na področju prehranskih dodatkov v nosečnosti je, da naj vse nosečnice jemljejo vsaj 400 μg folne kisline dnevno od zanositve do konca osmega tedna nosečnosti. Za vse ostale prehranske dodatke ni dovolj dokazov, da bi jih svetovali vsem nosečnicam. Pomembno se je zavedati, da prehranski dodatki ne morejo nadomestiti zdravega načina prehranjevanja. Dieta z manj polnomastnih mlečnih izdelkov in mesa ter več sadja, zelenjave in rib (mediteranska dieta) tudi brez prehranskih dodatkov dokazano zmanjša tveganje za prezgodnji porod, zastoj plodove rasti in izboljša pretok skozi posteljico.

 


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE