Samo ena je MAMA | mama.si

Food pyramidPrehranska piramida oz. smernice za bolj zdravo prehranjevanje, izbira živil in način njihove priprave,  so se v zadnjih tridesetih letih velikokrat spremenile. Od prve, ki je bila zastavljena po plasteh, in sicer od ogljikovih hidratov, mesnih izdelkov, nekaj zelenjave in sadja ter maščob in sladic, do njene posodobljene različice, »pokončne« piramide,  ki temelji na našem celotnem življenjskem slogu, vključno z gibanjem in navodili, naj se izogibamo živalskim maščobam in mlečnim izdelkom. Seveda sta obe prinesli nekaj pozitivnih rezultatov, saj  sta zagotovo že pripomogli k boljšemu poznavanju živil.

Zdrava prehrana v prejšnjem stoletju

Nutricionistika kot veda je k nam prišla konec sedemdesetih in eden prvih strokovnjakov, ki se je posvetil preučevanju prehrane, prehranjevanja in s prehranjevanjem povezanimi zdravstvenimi stanji, je bil pokojni dr. Dražigost Pokorn. V tistem obdobju, okoli leta 1980, smo ob hkratnem naglem povečanju telesne teže začeli premišljevati o sestavi in frekvenci naših obrokov.

Leta 1992 smo tako dobili prvo prehransko piramido, ki je upoštevala celostne potrebe organizma, nutritivno primernost in zmernost. Naša prehrana naj bi temeljila na ogljikovih hidratih (sledil je napotek, naj bodo le- ti iz polnozrnatih virov), nekoliko manjši del sestavljajo zelenjava in sadje, nato beljakovinski del in na vrhu maščobe, v razmeroma majhnih količinah. Vključene so bile tudi sladice, za katere smo dobili priporočilo, naj jih uživamo le redko. Za zdravo kosilo je v tistem obdobju veljalo: mesna juha z zakuho, ogljiko-hidratni del (krompir, testenine, kaša) kot ključni del obroka, kos mesa (ali ribe), zelenjavna priloga (manjši del obroka), skodelica solate in sladica. A znanost je dokaj hitro ugotovila, da takšno prehranjevanje vodi v epidemijo debelosti.

Prvo težavo so videli v nezadostnem gibanju prebivalstva. Sledilo je kar nekaj ukrepov. Jasno je namreč postalo, da je potrebno prehransko piramido osvežiti in jo bolj prilagoditi aktivnosti posameznika ter spremeniti razmerja med posameznimi skupinami živil. Potrebe posameznikov se seveda razlikujejo glede na njihov življenjski slog. Fizično zelo aktivni ljudje tako potrebujejo bistveno več energije kot ljudje, ki večino dneva preživijo sede ali leže.

Sledil poudarek na gibanju

Leta 2005 smo dobili osveženo in z aktivnostjo dopolnjeno prehransko piramido. Pri tej vsaka barva označuje posamezno skupino živil: z oranžno barvo so označena žita, zeleno zelenjava, rdečo sadje, rumeno maščoba, modro beljakovine in vijolična barva za maščobe. Stopničke in piktogram osebe nakazujeta, da so količine v popolnosti odvisne od aktivnosti, ki jih vključimo v svoje življenje. Če pogledamo natančneje, vidimo, da se je razmerje med žitaricami (ogljikovi hidrati) in zelenjavo ter sadjem močno spremenilo. Sladic ni več.

Nova, izboljšana piramida je vsekakor prinesla ne le bolj zdravo izbiro pri prehrani, temveč tudi pomembnost vsakodnevne rekreacije. A tudi po tej prehranski piramidi so se pojavljala številna vprašanja, zlasti, ker ni v bistveni meri pripomogla k regulaciji telesne teže. Mnogi so namreč  želeli razumeti »prehrano v odvisnosti od gibanja« kot dovoljenje, da se po telesni aktivnosti prekomerno hranijo.

Mirjana Franković, nutricionistka in ustanoviteljica prehranske svetovalnice Valeo

 

Več o novi prehranski piramidi in česa v novi piramidi ni več, ker je dokazano škodljivo za naše zdravje, si lahko preberete v junijski številki revije Mama.

 

 


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE