Samo ena je MAMA | mama.si

shutterstock_71758651[1]-piflarkaNaj otroci čim dlje ostanejo otroci.

Dom in družina sta otrokova prva in najpomembnejša šola, ki zajema tudi prostočasne dejavnosti. Vsak otrok se doma nauči približno 95 % vsega, kar bo potreboval v življenju, vključno s samospoštovanjem, čustveno zrelostjo, odgovornostjo in praktičnim znanjem o tisoč in eni stvari. To učenje poteka spontano, samodejno in brez napora, saj jih vaš zgled uči vsega. Z drugimi besedami povedano: otroci so ves čas motivirani za učenje osnovnih veščin in še česa – pod pogojem, da jih poučujemo na naraven in neprisiljen način.

V zadnjih nekaj desetletjih smo slišali in brali veliko o tem, kako pomembno je pričeti z zgodnjim poučevanjem, če želimo povečati otrokove možnosti za uspeh v življenju. Soočamo se s široko paleto tehnik, dejavnosti in pripomočkov za obogatitev otrokovega vsakdana. Celo pri starših, ki ne živijo ravno v pretiranem tempu, je prisotna skušnjava, da bi otroke zasuli z vsem mogočim v mega odmerkih, da bi izsilili ekstremne rezultate.

Manj je več

Vendar vse bolj opažamo, da tudi pri tem velja načelo »manj je več«. Otroci se pogosto največ naučijo med spontano igro, brez nadzora odraslih. Samo tedaj ko se sami odločijo, kaj se želijo naučiti in kako se želijo tega lotiti, so njihova motivacija in rezultati na vrhuncu. Starše pri svojem terapevtskem delu vedno znova usmerjam k zavedanju, da ponavadi bolj pomagajo svojim otrokom s tem, da jim preprosto prisluhnejo, jih spoštujejo in jim puščajo svobodo, da sami raziskujejo nove ideje in področja, kot če bi jim v urnik vrinili še dodatno uro kakšnega tečaja ali športa.

Pritisk že v vrtcu

Vse bolj se da opaziti, da so že otroci v vrtcu pod vse hujšim pritiskom, ki se priplazi zelo nevidno, začenši s primerjanjem, kdo več zna, kaj jim starši nudijo in česa ne. To posledično povzroči nezavedne pritiske nad otroki tudi s strani staršev. Okolica tako od njih prezgodaj pričakuje preveč, zato se v njih že zelo zgodaj naseli strah pred neuspehom, ki se kasneje v šoli le še povečuje.

Takim staršem toplo priporočam, naj otrokom, dokler so še majhni, dovolijo ostati otroci, naj jim dovolijo uživati v sproščenih, spontanih igrah, ki jih vodijo sami. Predsem pa svetujem, naj opustijo vsakršen pritisk nad otroki. Otroci se radi učijo na svoj način in prav je, da so deležni ljubezni, ne glede na njihove dosežke, predvsem pa naj si vzamejo dovolj časa za skupne dejavnosti, ki ne vodijo h kakšnemu posebnemu cilju (osvajanju prvih mest), temveč razvijajo pristno veselje do učenja.

Z leti se razvijajo otrokove sposobnosti in tako tudi igre postajajo vse zahtevnejše, zapletenejše in spet se vzpodbuja nadaljnji razvoj. Če je igre dovolj in je usklajena z otrokovim zanimanjem, se spontano prelevi v vse bolj “koristne” dejavnosti, torej v delo. Najprej se igrajo, da kuhajo, nato poskušajo kuhati (četudi z veliko umazane posode J). Na koncu zares dobro kuhajo in še z veseljem. Interesne dejavnosti naj bi bile most med igro in delom. Naj ne postanejo takoj delo. Tudi s tem bomo omogočili, da se bo radost z igre prenesla na delo.

Spomnimo se, koliko veselja imajo majhni otroci z lastno dejavnostjo, kako uživajo v njej in koliko radosti jim daje spontana igra.

Je torej prostočasnih dejavnosti oziroma krožkov preveč ali premalo? Obstajajo kaka splošna pravila za izrabo prostega časa?

Otroci imajo do prostega časa zelo različen odnos in prav je, da starši to spoštujemo. Nekateri otroci bi radi prosti čas preživljali bolj dejavno, nekateri pa preprosto ne bi počeli ničesar.

Izbira prostočasne dejavnosti je mnogokrat odvisna od okolja, v katerem otrok živi, in družbe, v kateri se giblje. Včasih se za kako početje navduši v vrtcu ali šoli (očara ga zvok harmonike), drugič ga za seboj potegne prijatelj ali prijateljica (greva skupaj na kak tečaj), tretjič se je preprosto znašel ob pravem času na pravem mestu (v moštvu potrebujejo golmana).

Mnogi starši otroka zaradi lastnega strahu ali zaradi primerjanja vpišejo na krožek ‘česa pametnega’, na primer k tujemu jeziku, prehitro. Če se otrok raje igra in bi z obiskovanjem krožka le ustregel interesu staršev, je prav, da starši ne podležejo tej skušnjavi.

Tudi igra je prostočasna dejavnost!

Najpomembnejša med vsemi otroškimi prostočasnimi dejavnostmi pa seveda še vedno ostaja igra. Otroci (ne le najmlajši) še vedno potrebujejo peskovnik, kocke, avtomobilčke, punčke, medvedke in slikanice. Skozi igro razvijajo domišljijo, besednjak, socialne veščine in tako naprej. Občutek, da ga starši ob tem spoštujejo, cenijo in so sproščeni, pa je daleč najboljša popotnica za njegovo pozitivno samopodobo, ki jo bo v nadaljnjem življenju še kako potreboval.

Mnogim otrokom zaradi urnikov, napolnjenih z izvenšolskimi obveznostmi, zmanjka časa za poslušanje pravljic, v katerih bi na prijeten, čeprav »staromoden« način izvedeli, kaj je dobro in kaj slabo, kaj prav in kaj narobe, ter si tako lažje postavili temelje za razvoj celovite osebnosti.

Pri izbiri prostočasne dejavnosti velja torej dvakrat premisliti in se za dejavnost odločiti samo, če smo prepričani, da bo otroku koristila. Če sam ni navdušen ali se kasneje izkaže, da v njej ne uživa, je bolje, da se ji odrečemo.

Kaj izbrati?

Prostočasne dejavnosti naj bodo namenjene iskanju in razvijanju otrokovih interesov. Za otroka naj predstavljajo razbremenitev in ne dodatne obremenitve.

Ko se bo vaš otrok v novem letu odločal, v katere bi se vključil, ga preprosto usmerite v razmislek, kaj si želi, kaj ga od ponudbe res zanima. Popolnoma nič ni narobe, če si tudi čez čas premisli. Poskrbite le za to, da jih ne bo preveč. Sproščen, razumljen in slišan otrok bo zagotovo bolj uspešen (na dolgi rok).

Ko mu omogočite, da ima tudi čas za vrstnike, bo spontano razvijal svojo ustvarjalnost in se bo spotoma spraševal po tem, kaj želi in kaj ga zanima. Mnogi se v takem vzdušju razumevanja pomena otroštva potrudijo za to, da kakšno svojo željo tudi dejavno uresničijo. Tako se samodejno uči uveljavljanja sebe in zavedanja svojih želja in hotenj ter prevzema odgovornost za svoje zanimanje. Starši, bodite pozorni, saj se zelo hitro nehote zgodi, da nad otrokovimi interesi prevzamete nadzor in mu s tem odvzemate odgovornost za izbrano dejavnost.

Torej sta lahko izbor in neizbor prostočasnih dejavnosti priložnost za otroke in starše, da se otrok uči avtonomnosti in neodvisnosti od staršev. To naj bo vaš nov izziv.

Za konec naj še enkrat poudarim, naj prosti čas/prostočasne dejavnosti/krožki resnično služijo razbremenitvi, spontanosti, sproščenosti, zabavi in počitku.

Pripravila: Jožica Poličnik, spec. zakonske in družinske terapije, terapevtka medicinske hipnoze


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE