Samo ena je MAMA | mama.si

lice-comb-in-childs-head-of-hair

V tolažbo naj vam bo dejstvo, da imajo naglavne uši rajši čisto glavo kot umazano. Skoraj vsaka družina se je že spopadala s tem problemom, največkrat tiste z majhnimi otroci. Žal se bolezen lahko ponovi pri istem človeku, ker ušivost ne pušča nobene imunosti, zelo rada pa gre še na ostale družinske člane. Če najdemo uši pri enem otroku, je potrebno takoj pregledati vse ljudi v skupnem gospodinjstvu. Včasih otrok ne ve, kaj mu leze po glavi, zato je odgovornost odraslih, da redno skrbimo za higieno otrok.

Povzročitelj

Uši sodijo med žuželke. Zanje je značilno, da jih je veliko vrst. Po ljudeh se najraje «pasejo« naglavne uši, tudi sive imenovane. Poznamo še belo ali gvantno uš ter sramno uš. Sramna uš, kot ime pove, se zadržuje na dlakah okrog spolovila, bela pa na obleki in koži. Gostitelj vseh naštetih uši je le človek, zato ne prenašajo bolezni z drugih živali, lahko pa s človeka na človeka. To velja predvsem za gvantno uš, ki prenaša povzročitelje pegavice (Rickettsia prowazeki) in evropske povratne mrzlice (Borrelia recurrentis). S temi težavami bi se lahko ponovno srečali v vojni ali ob težkih elementarnih nesrečah (Starejši se lahko spomnimo jugoslovanskih partizanskih filmov, ki niso minili brez omembe uši, pegavice in tifusa.).

Naglavna uš je 3 − 4 mm velik zajedalec, bledo sive barve. Podobna je sezamovemu zrnu. Najdemo jo predvsem na laseh. Kot spolno zrela žuželka živi do enega meseca. Vsak dan izleže 8 − 10 jajčec (gnid), ki jih čvrsto prilepi na lasni koren. Po tednu dni se iz gnid izležejo ličinke (nimfe), iz njih pa po 7 − 13 dneh odrasle žuželke. Za vzdrževanje razvojnega ciklusa uši je potrebna temperatura 32° C. Jajčeca naglavne uši se ne razvijajo, če je temperatura nižja od 22,5° C.

Naglavna uš se hrani s človekovo krvjo in ne z umazanijo na glavi. Ličinka nekajkrat dnevno sesa kri. Z rilčkom prebode kožo, česar praviloma ne čutimo.  Čutimo predvsem reakcijo kože po vbodu. Otrok se praska po glavi, napravijo se drobne razjede, vanje z umazanimi rokami vnese bakterije in lahko pride do gnojnega vnetja. Ponovne okužbe lahko povzročijo preobčutljivost kože.

Način prenosa

Naglavne uši se prenašajo z neposrednim stikom z nosilcem uši ali prek skupnih predmetov. Najpogosteje se to dogaja v otroških in šolskih skupinah. Značilnost naglavne uši je, da ne zna skakati, plavati, niti letati, leze pa zelo hitro. V otroških vrtcih se najpogosteje prenaša med igro, ko otroci tiščijo glave skupaj, ali prek skupne blazine na ležalnikih. Prenos je možen tudi s pokrivali, obleko, glavniki in slušalkami. Na prenos ne vpliva splošna higiena kolektiva, en ušiv otrok lahko okuži vse v kolektivu, vključno z vzgojiteljico. Zato že na tem mestu opozarjam na redno pregledovanje las vseh članov kolektiva. Gvantno uš prenašamo z ušivo obleko, sramno pa si «prislužimo« med spolnim odnosom. Gre v obe smeri, z ženske na moškega in obratno. Možen je tudi prenos z obleko ali brisačo, vendar je to bolj izgovor nezvestega ljubimca.

Kako odkriti?

Čisto enostavno! Z očmi. Pregled pod mikroskopom ni potreben, lahko pa si pri odkrivanju pomagamo z lupo, ker so uši velike 3 mm, jajčeca pa okrog 1 mm.  Žive gnide so rjavkaste barve in na pritisk med nohti počijo; prazne gnide pa so bele barve. Značilnost naglavnih uši je, da se hitro premikajo in se nam pri pregledu lahko izmuznejo. Za pričetek ukrepov je popolnoma dovolj, če najdemo eno živo uš, redno pregledovanje pa je potrebno, dokler ne izkoreninimo zadnjo gnido. Ličinke se iz gnid izležejo v 7 − 10 dneh, zato je potrebno pregledovati lasišče vsaj enkrat tedensko. Žive uši in gnide se najraje zadržujejo v zatilju in za ušesi. Verjetno je tukaj koža najmehkejša in lažje sesajo kri. Ostala možna mesta so še obrvi, trepalnice in moška brada. V pomoč nam je gost glavnik, s katerim prečešemo lasišče. Najbolje je, da damo večji kos papirja v kopalno kad in nad njim temeljito prečešemo lasišče. Nato pregledamo še papir zaradi morebitnih uši in gnid. Papir po pregledu previdno uničimo, najbolje zažgemo.

Čas kužnosti?

Tudi zelo enostaven odgovor: dokler ima oseba na sebi žive uši ali gnide. Inkubacija je 7 do 10 dni. Pri temperaturah pod 22° C se iz gnid uši ne morejo izleči in propadejo. Žal so uši na koži, ki je topla, gnide pa na lasnem korenu, prav tako tik ob topli koži. Nizka temperatura nam pride prav pri razuševanju predmetov, ki jih ne moremo prati v vroči vodi.

Kako ukrepati?

Ob pojavu uši v kolektivu ni treba zganjati panike! Nujno je potrebno obvestiti starše vseh otrok. Oboleli naj bi se vrnil v skupino šele 24 ur po pričetku ustreznega zdravljenja. Pri ostalih otrocih, ki  so bili v isti skupini z obolelim, je potrebno v času inkubacije dnevno pregledovati lasišče. Če v desetih dneh ne najdemo žive uši niti gnid, najverjetneje do prenosa ni prišlo.

Kaj pa, če je bil prehod uši uspešen? Temu sledijo ukrepi razuševanja. Sedaj imamo na voljo veliko kemičnih in naravnih preparatov. Najbolje je po telefonu o bolezni obvestiti izbranega zdravnika, ki nam bo svetoval ustrezen šampon. Pri majhnih otrocih bi izbrali takega na osnovi naravnih olj, ki uši zadušijo, pri gnidah pa raztopijo lepljivo snov, s katero se držijo las. Sledi temeljito česanje celega lasišča. Med naravna sredstva za odpravo uši sodi tudi kis, ki topi snov, s katero so gnide prilepljene na las. Lahko ga kombiniramo s farmacevtskimi preparati. Včasih so uporabljali za pobijanje uši terpentin ali petrolej, kar pa se danes odločno odsvetuje zaradi strupenosti in možnega razvoja ekcema. Veliko boljše je poseči po šamponih z malationom, permetrinom ali krotamitonom.

  • Pred umivanjem las natančno preberite proizvajalčeva navodila za uporabo!
  • Po nanosu pustite šampon delovati 10 − 30 minut, nato
  • še mokro lasišče temeljito sperite in
  • prečešite z gostim glavnikom. Česanje je pomemben ukrep pri vseh metodah odstranjevanja uši ali gnid!
  • Postopek po tednu dni ponovite!

 

Če je gnid zelo veliko, socialne in higienske razmere pa bolj slabe, priporočamo striženje. Na kratko pristriženem lasišču je lažje videti uši in gnide. Preparate za razuševanje uporabljamo samo pri osebah, pri katerih smo našli uši ali žive gnide, nikoli ga ne uporabljamo v preventivne namene. Pomembno je, da razuševanje pri vseh, ki imajo uši (družinski člani, drugi tesni kontakti), začnemo sočasno.

Nekaj besed še o elektronskem glavniku. Tak glavnik je nekoliko večja investicija, ki je v veliko pomoč, če ga uporabljate redno. Predvsem morate paziti, da ga pred uporabo na naslednjem družinskem članu temeljito očistite z vročo vodo ali z razkužilom. Preventivno česanje enkrat tedensko zadostuje.

Kaj narediti s predmeti iz okolice bolnika?

Vse pralne tkanine je potrebno temeljito oprati v vroči vodi vsaj 10 minut pri več kot 60° C. Sem sodi vsa osebna garderoba, posteljnina, predmeti za osebno nego in higieno las. Ne smete pozabiti na otroške igrače! Česar se ne sme prati v vodi, odnesite v kemično čistilnico. Povejte, na kaj sumite! Zelo dober ukrep je tudi zamrzovanje predmetov. Plišaste igrače in nepralno obleko zaprite v plastične vreče, jih za 48 ur postavite v zamrzovalnik, nato pa še dva tedna pustite v zaprti vreči. Oblazinjeno pohištvo, talne obloge, avtomobilske sedeže in druge mehke prevleke, ki se jih ne sme močiti, temeljito očistite s sesalcem za prah. Po sesanju morate vrečko za prah varno uničiti.

Še enkrat poudarjam:

Ne skrivajte uši! Pogovarjajte se o tem, izmenjujte si informacije! Neumno je trpeti in prenašati nadlogo drugim. Tolažite se z dejstvom, da uši ne gredo na umazane glave.



Tag-i

PRIJAVI SE NA E-NOVICE