Samo ena je MAMA | mama.si

Vpliv prirasta telesne teže med nosečnostjo na porodno težo novorojenčkov

baby-child-obesityOptimalni prirast telesne teže v nosečnosti

Priporočila o tem, koliko telesne teže naj bi ženska pridobila med nosečnostjo, so se z leti spreminjala. V 40. in 50. letih prejšnjega stoletja so zdravniki velikokrat nosečnicam svetovali, naj pridobijo med nosečnostjo kar se da malo kilogramov. Na ta način naj bi zmanjšale tveganje za bolezen, ki so ji takrat rekli toksemija in ji danes pravimo preeklampsija. V 70. letih so se priporočila spremenila. Vse nosečnice naj bi pridobile enako: od 12 do 14 kg. Toliko naj bi namreč znašal prirast telesne teže, ki je posledica fizioloških sprememb v nosečnosti: količina tekočine v telesu se poveča za vsaj 4 litre (≈4 kg); povečajo se maternica (≈1,6 kg) in prsi (≈0,5 kg); k prirastu telesne teže pa prispevajo tudi posteljica (≈0,7 kg), plodovnica (≈1 – 1,5 kg) in plod (≈3,5 kg).

Šele v 90. letih so bila objavljena prva priporočila za prirast telesne teže v nosečnosti, ki upoštevajo prehranjenost ženske pred zanositvijo. Kot kazalec slednje se najpogosteje uporablja indeks telesne mase (telesna teža (kg)/telesna višina (m)2) (ITM). Ta priporočila so predstavljena v tabeli. Temeljijo na številnih analizah, ki so pokazale, da je optimalni prirast telesne teže v nosečnosti pri nezadostno prehranjenih ženskah večji, kot pri npr. prekomerno prehranjenih ali debelih. Večina teh analiz je kot želen izid upoštevala porodno težo med 10. in 90. centilom (normalna teža otroka ob rojstvu glede na višino nosečnosti).

Zelo malo je na žalost danes znanega o tem, kako naj bi bil ta »optimalni« prirast telesne teže porazdeljen v nosečnosti. Priporočila o tem temeljijo na zelo šibkih dokazih. Trenutno menimo, da je optimalni prirast telesne teže v prvem trimesečju za večino nosečnic 1 do 3 kilograme. Tiste, ki so ob zanositvi debele (ITM>30), pa naj bi pridobile manj (0,2 do 2 kg). V drugem in tretjem trimesečju naj bi nezadostno prehranjene nosečnice pridobile 0,4 do 0,6 kg/teden, normalno prehranjene 0,4 do 0,5 kg/teden, prekomerno prehranjene 0,2 do 0,3 kg/teden in debele 0,1 do 0,3 kg/teden.

 

Priporočila Institute of Medicine za prirast telesne teže glede na indeks telesne mase (ITM) pred nosečnostjo za eno in dvoplodne nosečnosti.

Untitled

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vpliv prirasta telesne teže na porodno težo

Rezultati številnih raziskav, tudi tistih, narejenih v Sloveniji, kažejo, da so novorojenčki nosečnic, ki so med nosečnostjo pridobile preveč teže, večkrat pretežki (porodna teža nad 90. centilom). Vendar je tudi premajhen prirast telesne teže očitno škodljiv, saj so otroci nosečnic, ki so pridobile premalo kilogramov, večkrat premajhni za gestacijsko starost (porodna teža pod 10. centilom).

Porodna teža je pomembna tako kratkoročno kot dolgoročno. Tveganje za smrt ploda v maternici je v primeru prevelike, še bolj pa premajhne telesne teže, povečano. Zapleti med porodom so v primeru porodne teže nad 90. centilom bistveno pogostejši. Več je urgentnih carskih rezov, operativnih dokončanj poroda ter poškodb porodnice in novorojenčka.

Vse bolj pa ugotavljamo, da je porodna teža tudi napovedni dejavnik za bolezni kasneje v življenju. Porodna teža namreč kaže na to, v kakšnem okolju se je plod v maternici razvijal. To okolje vpliva na aktivacijo oz. deaktivacijo številnih genov. Naše zdravje namreč ni odvisno le od tega, s kakšnimi geni se rodimo, ampak tudi od tega, kako se ti geni izražajo. Slednje pa je v veliki meri odvisno od tega, v kakšnem okolju smo se kot plod razvijali v maternici in tudi od količine in kakovosti hrane, ki jo je jedla naša mati v nosečnosti. Prva je to povezavo opisala babica iz Nizozemske. Med drugo svetovno vojno je bil namreč del Nizozemske povsem odrezan od sveta in prebivalci so več mesecev stradali. Med njimi je bilo tudi nekaj nosečnic. Otroci teh nosečnic so imeli kot odrasli več težav z debelostjo, sladkorno boleznijo, srčnimi boleznimi itd. V maternici so se namreč prilagodili na pomanjkanje hrane, to »uspešno« zadrževanje energije pa je po porodu v okolju, kjer je bilo hrane dovolj, pripeljalo do bolezni. Podobno imajo več zdravstvenih težav v odrasli dobi tudi otroci, ki se rodijo s preveliko porodno težo.

Prirast telesne teže v nosečnosti – Slovenija

V Sloveniji je bila med leti 2002 in 2011 ob zanositvi večina žensk normalno prehranjenih (70 %), prekomerno prehranjenih je bilo 17 %, 8 % je bilo debelih in 5 % nezadostno prehranjenih. V veliki večini primerov nosečnice od zdravstvenih delavcev niso dobile informacije, koliko kilogramov naj bi v nosečnosti pridobile. Morda je prav zato večina (47 %) nosečnic pri nas pridobila v nosečnosti preveč teže, tretjina (33 %) v skladu s priporočili in petina (20 %) premalo. Višji, kot je bil ITM ob zanositvi, večja je bila verjetnost, da bo nosečnica v skupini, ki je pridobila preveč. To velja za vse regije Slovenije enako.

Nismo pa samo slovenski zdravstveni delavci slabi v podajanju informacij o želeni pridobitvi telesne teže v nosečnosti. Praktično v vseh državah ugotavljajo, da večina nosečnic ne ve, koliko kilogramov naj bi pridobila. Je pa to zelo pomembno, saj tiste, ki to vedo, dokazano pogosteje pridobijo optimalno težo v nosečnosti. Posledično tudi njihovi novorojenčki pogosteje niso niti pretežki niti prelahki.


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE