Samo ena je MAMA | mama.si

OAEPri nas vsem novorojenčkom preverijo sluh že v porodnišnici, kar je zanje zelo pomembno, saj se prirojene težave s sluhom lahko odkrijejo že zgodaj. Do izgube sluha, tako začasne kot stalne, pa lahko pride tudi kasneje. Starši sicer nanjo največkrat naletimo zaradi čepa ušesnega masla v sluhovodu otroka ali vnetja srednjega ušesa, kar pa lahko hitro odpravimo.

Pri otrocih ločimo dva tipa izgube sluha. Pogosta je začasna izguba sluha, ki jo običajno povzročajo težave z zunanjim in srednjim ušesom, na primer vnetje srednjega ušesa (otitis media), vnetje srednjega ušesa z nabiranjem tekočine v ušesu, čep ušesnega masla, poškodba bobniča, tujek v sluhovodu in podobno. To je izguba zaradi »prevodnosti«.

Druga vrsta izgube sluha pa se nanaša na »gluhost zaradi živčevja«, ki je lahko prisotna že ob rojstvu ali pa se razvije kasneje. Lahko je posledica:

–          nekaterih okužb (na primer toksoplazmoze, sifilisa ali rdečk, bakterijskega meningitisa pri otroku),

–          uporabe zdravil (kemoterapije ali določenih antibiotikov),

–          prezgodnjega poroda (običajno s porodno težo pod 1500 grami),

–          bolezni novorojenčka (na primer hude zlatenice),

–          dednosti,

–          poškodb glave,

–          izpostavljenosti hrupu,

–          raznih sindromov …

 

Začasno izgubo sluha in prirojeno izgubo sluha, kjer je težava v srednjem ušesu ali sluhovodu zaradi prevodnosti, je možno odpraviti, čeprav je pri prirojenih izgubah potreben kirurški postopek. Za izgubo sluha zaradi težav z živci v večini primerov ni zdravila, vendar se lahko otrokom (že dojenčkom) pomaga s slušnimi napravami, vsadki (tako imenovano bionično uho) ter terapijami, ki jim pomagajo razvijati komunikacijske veščine.

Pri testiranju sluha prepoznamo izgubo sluha zaradi prevodnosti kot ráven avdiogram, kadar je izguba sluha senzorično-živčnega izvora, pa je avdiogram padajoč – izguba sluha pri nižjih frekvencah je manjša kot izguba sluha pri višjih frekvencah.

Kadar gre za blago izgubo sluha (25−40 decibelov), ima otrok težave s slišanjem šepeta. Pri zmerni izgubi sluha (41−55 decibelov) težko sliši normalen govor, pri srednje resni (56−70 decibelov) težko sliši glasen govor, pri resni izgubi (71−90 decibelov) težko sliši glasen govor zelo blizu ušesa, pri hudih izgubah sluha (nad 90 decibelov) pa že govorimo o skoraj popolni gluhosti.

Kdaj po mnenje k zdravniku?
Kadar se vam zdi, da vaš otrok ne sliši dobro, naj ga pregleda zdravnik. Pri novorojenčkih na težave običajno kaže to, da se otrok ne odziva na glasne zvoke, pri dojenčku pa moramo paziti na to, da dosega mejnike pri razvoju govora.

Mejniki, ki jih navajamo v nadaljevanju, kažejo, kdaj jih doseže 75 odstotkov otrok – torej se vaš otrok lahko razvija normalno, tudi če mejnika ne doseže do določene starosti. Mejniki veljajo torej zgolj kot splošno vodilo, in če jih otrok ne dosega, se posvetujte s pediatrom, da bo otroka bolj opazoval in se odločil, ali je treba ukrepati, saj je pomembno težave pri razvoju govora (zlasti, kadar so posledica težav s sluhom) odkriti čim prej.

 

Mejniki pri razvoju govora:

–          Novorojenčki lahko določijo izvor zvoka na svoji levi ali desni strani že kmalu po rojstvu in obrnejo glavo v smer zvoka.

–          Dojenčki skušajo med tretjim in šestim mesecem oponašati zvoke govora.

–          Med četrtim in osmim mesecem pričnejo dojenčki izgovarjati enozložnice (ba, da, ga, gu itd.).

–          Med petim in devetim mesecem dojenčki enozložnice ponavljajo in tako povezujejo (bababa, lalala in podobno).

–          Med petim in desetim mesecem izgovarja otrok dvozložne besede (mama, dada, baba itd.), vendar te še nimajo jasnega pomena.

–          Med šestim in devetim mesecem otrok razume enostavno navodilo hkrati z gesto – če na primer rečemo, naj poda igračko in iztegnemo roko proti njemu. Med sedmim in enajstim mesecem razume to navodilo tudi brez geste.

–          Med sedmim in dvanajstim mesecem dobijo besede mama, dada in baba (mami, očka, babi) tudi pomen.

–          Prvo besedo poleg mama/dada/baba izgovori otrok med devetim in štirinajstim mesecem.

–          Med desetim in petnajstim mesecem otrok pokaže na predmet, ki ga želi.

–          Med enajstim in dvajsetim mesecem otrok poleg mama/dada/baba ter drugih besed za družinske člane ali ljubljenčke uporablja še 4−6 drugih besed.

–          Med štirinajstim in enaindvajsetim mesecem razume navodilo, ki od njega terja dve stvari. (Na primer: Odloži igračko in pridi k meni.)

 

Znaki izgube sluha pri večjem otroku
Kadar ima težave s sluhom večji otrok, boste to najlaže opazili doma med gledanjem televizije. Otrok bo namreč želel sedeti zelo blizu televizije, prav tako pa bo glasnost zvoka televizije kar precejšnja. Sicer imajo otroci, ki jim nenadoma nagaja sluh, tudi težave v šoli, značilno pa je tudi, da jih ne zmotijo oziroma se ne zdrznejo ob glasnih zvokih, da sami potožijo nad slabim sluhom ali imajo slab govorni razvoj. Najbolj očiten znak izgube sluha pa je, da ne slišijo govora, kadar sogovorca ne gledajo v obraz – in ravno to je tisto, kar največkrat opazimo starši pri začasni izgubi sluha zaradi vnetja srednjega ušesa ter kar nas zelo zaskrbi.

Testi sluha

Kot smo že omenili, opravijo pri nas prve teste sluha že v porodnišnici. Gre za neboleče presejalne teste, s katerimi se meri odzivnost bobniča in odkrivajo težave s sluhom. Kadar test kaže na težavo, seveda ni nujno, da je ta tudi prisotna, zato je treba testiranje ponoviti od enega do treh tednov. Če je testiranje ponovno neuspešno, se otroka napoti na natančnejše avdiološko testiranje in pregled.

Otroci, ki so starejši od štirih let in že dobro razumejo navodila ter so pripravljeni sodelovati, lahko prvi test sluha opravijo kar pri izbranemu pediatru. Ta jih bo (tako kot na sistematskem pregledu) obrnil proč od sebe ter jim z razdalje šepetal besede, otrok pa jih bo moral ponoviti. Če se bodo tu pokazale težave, bo otrok napoten k avdiologu. Mlajši otroci, ki pri takšnih testih še ne morejo ali ne želijo sodelovati, pa bodo morali naravnost k avdiologu, kjer se bodo opravili testi, ki so njihovi starosti primerni.

Zapomnite si: Kadar imate občutek, da ima vaš otrok težave s sluhom, nikar ne odlašajte. Peljite ga k izbranemu pediatru, ta pa naj ga po potrebi napoti k specialistu, ki ga bo natančno testiral. Starši smo vedno tisti, ki prvi zaznamo, kadar z otrokom ni vse tako, kot bi moralo biti, zato je nujno, da prisluhnete svojemu čutu.

 

Izabela Kovič


Tag-i

Starejši in novejši članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE