Samo ena je MAMA | mama.si

krstKako povabiti na krst?

Neka mama, recimo ji Marija, in njen partner, naj bo Jože, sta postala starša in se odločila, da bosta otroka odpeljala h krstu. Za vse formalnosti v cerkvi sta poskrbela, tudi obleko za otroka imata, pa svečo in oblačilo, boter je seveda že dolgo izbran in v resnici bi se slovesnost lahko kar takoj pričela. A Marija ima veliko družino. Pa tudi Jože ima nekaj sorodnikov. Oboji seveda pričakujejo, da bodo pri tako edinstvenem obredu sodelovali, kar je razumljivo.

Marija in Jože želita povabiti sorodnike, a danes ni nič več, kot je bilo včasih; ustno povabilo se zdi tako povprečno, za svojega otroka bi rada naredila kaj več – pripravila bi nekaj bolj posebnega. In tako se Marija usede pred računalnik. Po spletu brska za lepimi mislimi, pa ne najde nič posebnega. Išče po knjigah … nič. Celo sama poskuša kaj spesniti, a kaj, ko je tako utrujena. In ko ji misli vendarle napolni prvi verz, njeno zbranost zmoti otrokov jok. Ne, ne bo šlo. Z Jožem se obupana pogovarjata, da bosta vendarle ostala »samo« pri ustnih povabilih, ko poštar prinese novo številko revije Mama. Kakšno olajšanje: končno prispevek s predlogi o vabilih in zahvalah pri krstu!

Vsem Marijam, Jožetom in drugim staršem bi s tem prispevkom prav zares radi olajšali napore ob organizaciji krsta. Danes so namreč krstna vabila ter zahvale stalna praksa (čeprav vsekakor niso obvezna).

Za kakšno vabilo se boste odločili?

Odločitev je seveda vaša. Morda boste kljub modernim trendom raje vabili kar ustno, morda boste sicer vabili ustno, pri tem pa bi radi izročili vabilo, morda boste vabila pošiljali po pošti. Če ste se odločili zanje, vas čaka še ena dilema: jih boste izdelovali doma ali pa jih boste dali tiskati v kakšen fotografski studio? Verjetno bo vaša odločitev odvisna od časa, ki ga imate na razpolago, pa tudi od vaših ustvarjalskih spretnosti.

Kakor koli, v obeh primerih bo najbrž vsaj nekje na vabilu otrokova slika, morda pa se odločite tudi za kakšen simbol krsta (bel golob ali sveča z belim oblačilom). Potem manjka še bistveni del – tisti, ki Mariji nikakor ni šel od rok – besedilo. Kakšno bo besedilo, je seveda spet odvisno od vas. Pri tem je pomembno, kaj vam krstni obred pomeni, pa tudi kako želite povabiti. Morda bo otrok vabil kar sam, morda bosta v njegovem imenu starša. Morda zbranih ne boste povabili v gostišče – nič hudega, preprosto izpustite predlagano vrstico. Če ste o vseh teh vprašanjih jasno odločeni, boste brez težav znali prilagoditi predlagane tekste. Lahko jih tudi sestavljate tako, da uporabite začetek enega in konec drugega; kakor vam je všeč. Da pa se v ustvarjanju ne bi izgubila nobena Marija in noben Jože, smo jih poskušali razporediti v skupine.

»Pesniška« vabila

1. »Srček že dela brez prestanka, a v njem še vedno nekaj manjka. Da bo znal globoko res ljubiti, mora se ga Božja ljubezen dotakniti. Ko se to bo res zgodilo, občestvo v /ime cerkve/ se bo veselilo. Pridruži se nam tudi ti, saj te imamo radi mi. V zahvalo, da /dan/ ob /ura/ svojo botro dobim, v /ime gostišča/ te pogostim.«

2. »Ves v belem bom sijal, ko očka svečko bo prižgal, duhovnik pa mi prvi zakrament bo dal. S krstom tudi jaz postanem Njegov otrok, dotaknil se me bo sam Bog. Samo enkrat je ta sveti dan, samo enkrat postaneš kristjan. Želim ga deliti s teboj, zato te vabim, da /dan, kraj/ proslavimo praznik moj. Ko obred bo že končan, z obedom pri /ime gostišča/ zaključimo dan.«

3. »Ko duhovnik s sveto vodo otroško glavico polije, ljubezen Boga v Svetem Duhu na malčka se izlije. Ko mazili čelo se dojenčkovo, vemo, da v veri smisel našel bo. V luči svoje vere otroka damo krstiti, v znamenje našega prijateljstva pa želimo še vas povabiti. Dne /ura in datum/ v /ime cerkve/ bomo obred praznovali, zatem se bomo pri /ime gostišča/ okrepčali.«

4. »Sv. krst. Prišel bo dan, ki si ga zapomniti želim, v moči vere staršev ljubezen Božjo dobim. Preko duhovnikovih posvečenih rok prišel bo nadme sam Gospod. On v življenju me bo varoval, kot Prijatelj mi ob strani stal. Ker pa moj prijatelj si tudi ti, srček mali te na obredu želi. Ustavi se pri /ime cerkve/ v /dan/ ob /ura/.«

»Prozne oblike« vabil

1. »Včasih je veljalo, da je otrok, dokler ni krščen, pogan. Ker jaz ne bi rad bil dolgo takšen, te vabim, da mi stojiš ob strani, ko bom sprejel prvi zakrament. Za vse potrebno bodo poskrbeli starši in botri. Vidimo se /kdaj, kje/. Zame in mojo družino je krst pomemben dogodek, saj bodo moje ime vpisali v krstno knjigo. Od tam ni izpisa. A mami, ati in boter bi mi radi pripravili nekaj dragocenega. Radi bi mi pokazali, da so tako veseli mojega življenja, da mi ga želijo pomagati še olepšati z Bogom.«

2. »Čim bolj dopuščamo dogodkom in ljudem, da po znamenjih stopajo v naše življenje, tem bolj nam postajajo zakramenti. Tako za nas postajajo pomembni in enkratni. V /dan in ura/ bom v /kraj/ tudi sam postal še bolj enkraten. Bodi z mano!«

3. »Za vernike je ves svet en sam velik zakrament. Svet je znamenje, ki kaže na tistega, ki ga je ustvaril. Na Boga. Življenje je polno Božjih sledi. Prva v mojem življenju bo zarisana /dan, ura in kraj/. Pridi na pomoč, da bo tako pomembna sled zarisana lepo.«

4. »V sedmih zakramentih Bog steguje roko in se v znamenjih in simbolih dotika življenja vernih in jih spremlja v najpomembnejših trenutkih življenja. Eden takšnih me čaka /dan, ura in kraj/. Želim, da si ta dan z menoj. Vabljen!«

5. »Sveti krst je temelj celotnega krščanskega življenja, velika vrata k življenju v Duhu in vrata, ki odpro dostop k drugim zakramentom. Po krstu se osvobodimo greha in se prerodimo v Božje otroke; postanemo udje Kristusa in se včlenimo v Cerkev ter postanemo deležni njenega poslanstva.« (KKC 1213) »Ker je krst zakrament vere, moramo vero v otrokovem imenu izpovedati mi – Cerkev. To smo starši, botri in tudi ti. Dobimo se /ura, datum in kraj/.«

6. »Vsak človek ima svoje ime. Ime je za nas znamenje enkratnosti. In za Boga smo res enkratni. Pozna nas po imenu. Vse nas. Tudi mene bo spoznal, ko bom /dan, ura, kraj/ Božji otrok postal. Vabljen, da mi stojiš ob strani.«

Vabilo s poudarkom na verskem dogodku ali Svetemu pismu

1. »Vsak ima svoj Božji poklic. Zato se reče poklic, ker Bog vsakega kliče na njegovo pot: nekoga, da bi postal zdravnik, drugega, da bi kmetoval … a na vsaki poti življenja želi biti z nami. Le povabiti ga je treba. /Dan in ura/ v /ime cerkve/ bom tudi jaz v zakramentu sv. krsta medse povabil Boga. Bodi ob meni!«

2. »Oče ljubi vse otroke. Logično: ati ima rad tako sina kakor hčerko. Najmlajšega, najstarejšega in vse, ki so vmes. Tako tudi naš nebeški Oče ljubi vse otroke, brez vsake izjeme. Tudi meni želi pokazati svojo Ljubezen. V znamenje, da jo sprejemam, me bosta starša /dan in ura/ nesla v /ime cerkve/ k prvemu zakramentu. V krstu bo ob meni na poseben način boter, k obredu (in v gostišče) pa vabim tudi tebe.«

3. »Tridesetletnega Jezusa je krstil Janez Krstnik v reki Jordan. Mene bo pri /starost/ v /kraj/ krstil domači duhovnik. Ob Jezusu in Janezu je stala množica ljudi. Želim, da si ob prejemu mojega prvega zakramenta tudi ti. Takrat so se odprla nebesa in slišal se je Božji glas: Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte! Tudi jaz bom postal Njegov ljubljeni otrok. Z družino smo tega zelo veseli, zato bomo dogodek proslavili /ime gostišča/. Se nam pridružiš?«

4. »Krščen sem. Odslej sem doma v Gospodovi hiši. Cerkev je tudi moj dom. To je Božja hiša in jaz v njej nisem tujec. To je hiša mojega Gospoda; jaz sem vendar krščen!«

5. »Pri krstu postanemo Jezusovi prijatelji in to ostanemo za vse življenje. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu.« (Jn 15,5)

6. »Dobri Bog, poglej najinega otroka. Najin je in Tvoj. Skupno smo ga z ljubeznijo poklicali v življenje. Skupno ga bomo v ljubezni pospremili v življenje. Prvi korak bomo storili /ura, datum in kraj/. Pridi z nami!«

7. »Gospod naj bo pred teboj, da ti bo pokazal pravo pot. Gospod naj bo ob tebi, da te bo vzel v naročje in te varoval nevarnosti z leve in desne. Gospod naj bo za teboj, da te obvaruje zahrbtnosti hudobnih ljudi. Gospod naj bo pred teboj, da te ujame, če padeš, in te reši iz zanke. Gospod naj bo v tebi, da te bo tolažil, ko boš žalosten. Gospod naj bo okrog tebe, da te bo branil, če te kdo napade. Gospod naj bo nad teboj, da te blagoslovi.«

8. »Janez ga je hotel odvrniti od tega in je rekel: Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni. Jezus je odgovoril in mu dejal: Pusti zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost. Tedaj mu je pustil. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se mu nebesa. Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj. In glej, glas iz nebes je rekel: Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« (Mt 3, 14-17)

9. »Jezus je pristopil in jim spregovoril: Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28, 18-20)

10. »Toda ne prosim samo za te, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame: da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal.« (Jn 17, 20-21)

Nevtralnejša vabila

1. »Ko imaš otroka, si sploh ne moreš zamišljati, da bi ga lahko ljubil še bolj, kakor ga že, saj te razganja od ljubezni. Ljubiš, kakor človek sploh more ljubiti, in potem ga – ljubiš še bolj.«

2. »Dobre matere dajo otrokom barve, čopiče in platno, nato pa jih pustijo, da naslikajo lastno sliko. Kot dobra starša ti tudi midva dajeva ‘barve, čopiče in platno’ v podobi zakramenta sv. krsta in le upava lahko, da boš v življenju naslikal dobro sliko.«

3. »Pri otrocih ni majhnih korakov. Vse, kar storijo in naredijo, je veliko. Predvsem srca imajo večja kot mi – odrasli. Vanje spravimo vse, kar vidijo, in vse, česar se zavedajo – majhen kamen s ceste, listek z drevesa, poljubček kar tako, predvsem pa ljudi okrog njih. Zato bomo veseli, če se nam /ura, datum in kraj/ pridružiš ob enem velikih korakov: sv. krstu.«

4. »Otroci so to, kar se iz njih naredi. Ker bi radi naredili dobrega človeka, te v /dan in kraj/ vabimo k obredu svetega krsta.«

Tako, drage Marije in Jožeti, pa se je nabralo nekaj predlogov. Uporabljajte jih kar se da ustvarjalno, kombinirajte, kaj dodajte, odvzemite – naj bo tako, da bo vam in vašemu malčku pisano na kožo.

Kaj pa zahvala?

Potem pa bo prišel dan d. Povabljeni bodo najbrž prinesli darila in Mariji in Jožetu, ki sta precej vljudne narave, se bo spet zdelo, da je treba kaj pripraviti. Nekaterim bi se tovrstno delo zdelo nepotrebno, celo neumno, spet druge pa veseli. No, Marija in Jože, naj vama zaupamo: zahvale so ponavadi precej preprostejše kot vabila. Vsaj besedilno. Če se hočeš komu za kaj zahvaliti, ni lepše besede, kot je »hvala.« Če pa imata čas (in/ali denar) se lahko poigrata tudi pri zahvalah.

Nekateri starši vsem povabljenim v zahvalo pošljejo fotografijo otroka, ki jo položijo v ročno izdelan okvir (kar ne pomeni, da je kupljen, ampak seveda, da ga izdelate sami). Dodana beseda »hvala« bo v tem primeru dovolj. Drugi izdelujejo angelčke na tisoč in en način (na sporočilce pa pripišejo: vesel sem, da imam tudi jaz angela varuha, hvala, da si bil ob meni), spet tretji so se domislili, da je bolj vsebinsko s krstom povezana sveča in torej izdelajo manjšo svečo kot podobo krstne sveče (poleg pripišejo: hvala, da smo skupaj prižgali luč Življenja). Kakšna Marija in Jože bi se lahko poskusila tudi v poslikavi majčk (na blago odtisnete otrokovo roko in zapišete »hvala«), tisti s kakšnim cekinčkom več pa lahko v fotografskem studiu naročijo »puzzle« otrokove fotografije, ob katere pripišejo: hvala, da si bil ob meni.

Če želite več besedila, pripišite kaj takšnega: »Kakršno koli je doživljanje med nosečnostjo, ko enkrat držiš v naročju dojenčka, ki se v sanjah nežno smehlja, lahko pomisliš: Hvala, Življenje. Hvala pa tudi tebi, ki mi ga pomagaš oblikovati.«

In še pomembno opozorilo: ko se boste odločali, se nikar ne mučite preveč. Marija in Jože sta nam na podlagi lastnih izkušenj zaupala, da je najpomembnejša iskrena ljubezen do otroka. Kdor jo ima, bi prišel tudi brez vabila in bo vašega truda, četudi se vam bo zdelo, da morda niste storili dovolj, gotovo iskreno vesel.

Mojca Štruc


Tag-i

Sorodni članki

Starejši in novejši članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE