Samo ena je MAMA | mama.si

Nevarnosti ob in v vodi so vedno prisotne a zdi nam, da je izjemno pomembno, da se taki nasveti in članki delijo med čim širšo populacijo, saj dejansko lahko rešijo življenje

Celoten članek najdete na: https://dpd-jezero.si/2018/07/02/utapljanje-ne-izgleda-kot-utapljanje/

 

Mario Vittone:

»Prvi zapis, ki sem ga kadarkoli objavil, je bil kratek članek o prepoznavanju utapljanja za revijo Coast Guard. Nekaj let kasneje sem ga posodobil. Kljub vsemu vloženemu trudu, da bi se članek ponovno nekje objavil, ni bilo uspeha. In ne le to – revija Reader’s Digest ga je označila za ‘preveč morbidnega’, vsi ostali pa (med njimi tudi revija Soundings) so ga preprosto ignorirali.

Celotna zahvala gre mojemu prijatelju, ki je članek objavil na svojem blogu leta 2010. Takoj je dosegel neverjetno branost in celo porušil spletno stran. Vse od takrat je bil članek preveden v 15 jezikov in objavljen v največjih revijah, kot je Washington Post. Revija Reader’s Digest je kasneje le zaprosila za objavo. Po večletnih sodelovanjih z različnimi revijami, blogi, spletnimi stranmi, sem se odločil, da je čas, da vsebino spozna tudi širša javnost. Vseeno mi ga ni uspelo objaviti v eni izmed največjih revij o plovilih. No, tukaj je zdaj moj blog in priložnost, da za zapis izve tudi širša javnost.

Prihaja poletje in verjamem, da bo ta kratki članek o utapljanju eden izmed najbolj uporabnih zapisov, kar ste jih kdajkoli prebrali.«

Nekdanji reševalec iz vode se je vozil s svojim čolnom, nakar je nenadoma oblečen skočil v vodo. Z vso močjo je plaval proti paru, ki se je zabaval v vodi med zasidranim čolnom in plažo. »Verjetno ta človek, ki plava proti nama, misli, da se utapljaš,« je mož rekel ženi. V vodi sta se zabavala s pljuskanjem po vodi in glasno kričala. »Nič ni narobe … kaj počne!?« je žena vprašala malce nejevoljno. »Midva sva v redu!« je zakričal mož proti njemu. Vseeno se nekdanji reševalec na ta stavek ni oziral in je še naprej z vso močjo plaval naproti. »Umakni se!« je zakričal, ko je priplaval do njiju in se pognal naprej. Zakaj? Takoj za njima, kakšnih 5 metrov stran, se je utapljala njuna 9-letna hčerka. Reševalec je priplaval do nje in jo rešil. Deklica ga je takoj prijela in v solzah zakričala: »Oče!«

Kako je nekdanji reševalec iz daljave 20 metrov opazil, česar oče ni opazil s pol krajše razdalje? Utapljanje ni dramatično, kot misli večina ljudi. Reševalec je na podlagi znanja in večletnih izkušenj prepoznal utapljanje. Oče pa kot vsak navaden laik meni, da je utapljanje videti tako, kot to prikazuje televizija.

Če preživljate čas ob ali na vodi, je dobro, da si preberete znake, ki nakazujejo na utapljanje. Vse dokler ni v joku zakričala »Oče!« (ko je že bila na varnem), se je deklica utapljala v popolni tišini. Tudi jaz, nekdanji reševalec iz vode, nisem bil presenečen nad to zgodbo. Utapljanje je večinoma povsem tihi dogodek. Mahanje, pljuskanje in kričanje je prisotno zgolj v filmih, nikakor pa ne v realnem življenju.

Naravni odziv organizma na utapljanje človeku onemogoča kričanje in spuščanje glasov med utapljanjem. Gre za odziv telesa tik pred utopitvijo oziroma med samim utapljanjem. Seveda
zaradi tega utapljanje ni niti približno tako dramatično, kot je prikazano na televiziji. Kadar se oseba utaplja, je prisotnega zelo malo ali nič pljuskanja. Da si boste lažje predstavljali, kako tiho je dejansko utapljanje, preberite ta dejstva: utapljanje je drugi najpogostejši vzrok smrti otrok do 15. leta starosti (takoj za prometnimi nesrečami). Od približno 750 otrok, ki se bodo utopili naslednje leto, se jih bo okoli 375 utopilo v neposredni bližini staršev oziroma prisotnosti odraslih oseb. V 10 odstotkih primerov bodo odrasli celo gledali utapljanje in ga ne bodo pravočasno prepoznali.

Utapljanje nikakor ni videti kot utapljanje in dr. Pia (ki je napisal definicijo naravnega odziva organizma na utapljanje) je nekoč v članku opisal, kakšen je odziv telesa na utapljanje:

Z izjemno redkih primerov človek zaradi psiholoških dejavnikov med utapljanjem ne more poklicati na pomoč.

Respiratorni sistem je narejen samo za dihanje. Govor je drugotnega pomena. Dihanje mora biti zagotovljeno, da človek lahko govori.

Med utapljanjem so usta osebe nekaj časa v vodi in nekaj časa na zraku. Nikakor niso dovolj časa na površini, da bi oseba v tem času zajela zrak, izdihnila in zakričala.

Utapljajoča se oseba ne more pomahati in nakazati, da je v težavah. Naravni nagon prisili roke, da so iztegnjene in odrivajo vodo izpod telesa. Potiski navzdol omogočajo utapljajoči se osebi, da potisne usta iz vode in skuša zajeti zrak.

Zaradi naravnega odziva organizma na utapljanje oseba ne more prostovoljno kontrolirati rok. Psihološki odziv telesa na utapljanje je narejen tako, da oseba ne more pomahati na pomoč ali iztegniti rok proti reševalcu oziroma reševalni opremi.

Vse od začetka pa do konca naravni odziv organizma na utapljanje osebi ne dovoli kontroliranih gibov. Zaradi tega utopljenec ne kaže znakov tako imenovanega ‘bojevanja za življenje’. Če utapljajoči se osebi nihče hitro ne pomaga, se lahko telo bori maksimalno 20 do 60 sekund, preden nastopi utopitev (Vir: revija On Scene: jesen 2006, stran 14).Seveda pa vse zgoraj opisano ne pomeni, da oseba, ki kriči na pomoč, ni v velikih težavah. Lahko se tudi zgodi, da naravni odziv organizma na utapljanje še ni tako močno prisoten in oseba še vedno pomaga pri lastnem reševanju.

Na katere znake morate biti pozorni, da lahko prepoznate, ali se oseba utaplja?
-V vodi je celotna glava ali pa le usta.
-Glava je nagnjena nazaj z odprtimi usti.
-Oči so videti ‘steklene’ in prazne – oseba ni zmožna izostriti slike.
-Oči so zaprte.
-Lasje pokrivajo čelo ali oči.
-Oseba ne uporablja nog.
-Hiperventilacija ali panično zajemanje zraka.
-Poskus plavanja v določeno smer, vendar na mestu in brez uspeha.
-Oseba se skuša zavrteti na hrbet.
-Oseba pleza po navidezni lestvi.Če torej član posadke na čolnu nenadoma skoči v morje, čeprav je vse videti brez težav – ne bodite prepričani, da je res tako.
Včasih je najpogostejši kazalec, da se nekdo utaplja, ta, da ne izgleda kot utapljanje. Mogoče se le zdi, kot da se boji vode ali pa gleda na palubo. Torej, kako se lahko prepričate, da je z osebo vse v najlepšem redu? Če jo preprosto vprašate: »Ali ste v redu?« Kadar odgovori, je najverjetneje vse brez težav. Ko vas le prazno pogleda, imate 30 sekund časa, da jo rešite.

Predvsem pa starši – zapomnite si to: otroci, ki se igrajo v vodi, so glasni. Takoj, ko utihnejo, preverite, zakaj je nastala tišina.


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE