Samo ena je MAMA | mama.si

shutterstock_33466684[1]-metlaMetla in jezik

 

Z metlo pometamo, z metlo letamo. Kako pa metla pomaga pri razvoju jezika? Ne skrbite, vsekakor bomo odgovorili na to vprašanje, ne bomo ga pometli pod preprogo!

Spregovorili bomo o razvoju jezika in kako lahko domača opravila ter gibanje najmlajših, predvsem pa komunikacija staršev z otroki, pripomorejo k hitrejšemu in kvalitetnejšemu razvoju jezika.

 

Otrok sliši  na leto 8 milijonov besed

 

Otrok v prvih letih sliši milijone besed. Sprva jih sliši od staršev, kasneje pa od drugih odraslih in otrok. Pomembno je, kako govorimo, o čemer smo govorili v prejšnji številki revije Mama, prav tako pa je pomembno tudi, koliko govorimo. Ameriška raziskovalca Hart in Risley sta že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ugotovila, da nekateri otroci v domačem okolju do četrtega leta slišijo kar 30 milijonov besed manj kot drugi otroci, s katerimi so starši več govorili. Kasneje je to »besedno luknjo« nemogoče zapolniti, ugotavljata v svoji odmevni raziskavi.

 

Pomoč televizije

 

Morda smo ob dejstvu, da je treba z otrokom veliko govoriti, pomislili na pomoč sodobne tehnologije – na televizijo. Le kje drugje bi otrok lahko slišal več besed. Raziskava Patrizie Kuhl je pokazala, da imajo dojenčki korist pri učenju glasov tujega jezika le, če so v neposrednem stiku z govorcem. Ob taki izpostavljenosti tujemu jeziku so dojenčki usvojili tudi glasove povsem neznanega jezika. To pa se ni zgodilo, če so predvajali posnetek govorca na ekranu.  Zaključimo lahko, da je zelo pomemben neposredni pogovor z najmlajšimi. Pri tovrstnem pogovoru so otroci aktivni, pri gledanju televizije pa pasivni. Tudi Ranko Rajović v knjigi IQ otrok – skrb staršev razlaga, da lahko pasivnost ob televiziji omilimo, če otroku zagotovimo dvakrat toliko gibanja, kot je bilo gledanja televizije.

 

Od kobacanja do klepetanja

 

Opozoriti želimo na pomen celostnega razvoja otroka, kar je izrednega pomena predvsem v prvih letih življenja. Že Maria Montessori opozarja, da otrok ne more ustrezno napredovati, če starši omejujejo njegovo gibanje ter niso pozorni na občutljiva obdobja – to so obdobja v otrokovem razvoju, ko bo neko spretnost najlažje pridobil ter je za to tudi močno motiviran. Če to obdobje zamudimo, bo kasneje v življenju potreboval veliko več časa zanjo. Veliko raziskav je pokazalo tudi na pomen plazenja in kobacanja in na škodljivost, če otrok te faze preskoči. Vendar pa to ne pomeni, da otroka silimo v določeno gibanje, ki ga še ne zmore. Andreja Semolič v svoji knjigi Igriva vadba za dojenčka ter na vadbi Pedokinetike® opozarja, kako pomembno je, da se znamo z otrokom ustrezno igrati, ga pestovati in mu omogočati samostojnost. Kako pa kobacanje vpliva na razvoj govora? Ob pravilnem gibanju dojenčka se bodo ustvarjale nevronske povezave v možganih, ki vplivajo tudi na razvoj jezika. Hkrati pa bo mali kobacač tudi spoznal precej več sveta, kot bi ga, če bi sedel v stajici ali stolčku. Ob odkrivanju sveta bo opazil nove predmete, se jih dotaknil, spoznal, da so tla lahko hrapava ali gladka, kamenčki lahko bodejo, trava pa je lahko vlažna. To je spet priložnost za učenje besed, otrok pa jih sprejema celostno, tako da se predmetov dotakne, jih da v usta in si na ta način še lažje zapomni nove besede.

 

Znakovno sporazumevanje in učenje jezika

 

Pri učenju jezika pa svetujem tudi uporabo znakovnega sporazumevanja, kar pomeni, da ob najpomembnejših besedah uporabljamo tudi znake. Tako kar za nekaj mesecev prehitimo otrokovo sposobnost govornega izražanja. O metodi in njenih številnih prednostih bomo podrobneje govorili v eni od naslednjih številk.

 

Red in jezik

 

Vsak jezik ima svoja pravila, vendar pa otrok poleg teh potrebuje tudi red v svojem okolju. Jezik sestavljajo nadpomenke, podpomenke, sopomenke, besedne družine. Podobno kot imamo doma sadje v košarici, zelenjavo pa v gajbici, se tudi besede združujejo v skupine, podobno pa jih shranjujemo tudi v naše možgane. Kako pa doma pospravljamo otrokove igrače? Te so v večini družin zložene v veliko plastično škatlo. Plišasti medvedki so spravljeni skupaj z ropotuljicami in žogami. Za učenje jezika svetujem, da pri ustvarjanju reda sledimo principom Marie Montessori, ki svetuje nizke police, dostopne otroku, na katerih so pladnji in košarice z materiali. Otroku ne ponudimo preveč igrač, prav tako ne preveč knjig, ostale igrače za nekaj časa pospravimo v omaro in jih občasno menjajmo. Otrok bo tako videl košarico z domačimi živalmi ter tako zgradil pojem, nadpomenko, hkrati pa se bo naučil, katere živali sodijo v to skupino. Lažje si bo zapomnil, na katero mesto mora pospraviti določene igrače, in ob pospravljanju bo razreševal jezikovne uganke ter spoznaval nove besede in njihove pomene.

 

Metla, metlica pometa

 

Malček, ki pometa in pomaga pri domačih opravilih, ima veliko več priložnosti tudi za srečevanje z novimi besedami. Spomnimo se na trideset milijonsko luknjo! Tudi tu sledimo genialni Marii Montessori, ki v rezanje, pomivanje, loščenje, čiščenje, pometanje, vključuje otroke, ki komaj shodijo. Ne samo, da je taka vzgoja popotnica za vse življenje, otrok ob tem razvija tudi jezik. Ko nam otrok pomaga, je priložnost tudi za veliko besed, ki jih otrok sicer ne bi srečal. Hkrati pa se domača opravila vsa dan ponavljajo in starši imamo spet priložnost – priložnost za ponavljanje! Mislite, da otrok tega ni sposoben? Je še premajhen? Morda se bojite, da se bo urezal, polil, opekel? Obiščite katerega od popoldanskih programov v Montessori vrtcih in spoznali boste, kako otroka zlahka vključimo v omenjena opravila.

 

Nimamo časa za učenje jezika

Recept za uspešno učenje jezika je torej ponavljanje. Pogosto starši povedo, da za pogovor z otrokom in ponavljanje besed pravzaprav ni časa. Če vključimo učenje v vsakdanje življenje in razmislimo, kako bi dnevno rutino čim bolj povezali z učenjem jezika,  ne bomo potrebovali dodatnega časa. Tu nam torej pomaga metla – tudi enoletni malček lahko dobi malo metlico in pomaga pometati. Ob tem pa se nauči novih besed: čisto, umazano, prašno, smeti, drobtine – in še in še bi lahko naštevali.

 

LunaZa konec naj pometem še pred svojim pragom

Prav je, da na koncu pometem še pred svojim pragom. Vse, kar sem napisala v članku, je plod dolgoletnih izkušenj pri delu z dojenčki in sad poglobljenega raziskovanja jezika. Praktično pa sem lahko ta znanja in izkušnje preizkusila pri hčerki Luni, ki jo vzgajamo na način, kot sem ga predstavila v članku. Luna je prve znake uporabila pri osmih mesecih in je pri letu že tvorila stavke – s pomočjo znakov. Pri petnajstih mesecih je uporabljala že sedemdeset znakov in znakom so se počasi pridružile tudi izgovorjene besede. Doma si ne predstavljamo, kako bi komunicirali do takrat. Pripovedovala nam je že zgodbe iz svojega življenja: » Babi, pa, pa, ni, ni, avto.« Sistematičnemu učenju jezika pa smo pridružili še obiskovanje Pedokinetike® , spoznavanje Montessori pedagogike ter sodelovanje na mojih tečajih modrapikica.si.

 

Zaključek

 

Več o Luninem jezikovnem razvoju, praktičnih nasvetih s področja govora in jezika ter zgodnjem učenju jezika bom predstavila v naslednjih številkah revije Mama.
Živa Ribičič, idejni vodja programov modrapikica.si

http://www.modrapikica.si/

http://www.modrapikica.si/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Tag-i

PRIJAVI SE NA E-NOVICE