Samo ena je MAMA | mama.si

Janc

 

Ste ugotovili, da je otrok včasih doma pravi vražiček, v vrtcu pa ga vzgojiteljice hvalijo, kakšen angelček je? Kaj vedo one, česar vi ne?

Če bi v vrtcu otroku dali spričevalo, bi v njem pisalo, da rad pomaga, je pozoren in prijazen do vrstnikov. A doma se hitro spremeni: je siten, odgovarja in zahteva vso pozornost zase. Kako je možno, da je v vrtcu ali mali šoli takšen »cukrček«, doma pa kislega obraza?

Odgovor je kratek: V vrtcu prevladuje skupinska dinamika, zaradi katere se otrok poenoti z vrstniki in skuša ugajati vzgojiteljici. Seveda takšno vedenje ne more trajati več kot nekaj ur dnevno, in ko pridejo otroci domov, se morajo sprostiti ter spet postati individualne osebe. To pa pomeni tudi preizkušanje maminih mej in potrpežljivosti.

To ni razlog, da otroku popuščate – še zlasti ne med prazniki in počitnicami ali ob izostanku zaradi bolezni, ko jim manjka organizacija, kot jo imajo v vrtcu. Saj veste, kaj se bo zgodilo: otrok bo po nekaj dneh nemogoč in komaj boste čakali, da gre spet v vrtec, saj je doma čisto »podivjal«. Morda res ni realno pričakovati, da vas bo poslušal tako pozorno kot posluša vzgojiteljico ali da se bo igral s sorojencem tako lepo kot z vrstniki v vrtcu, vendar se lahko temu vsaj približa. Da bo to lažje, smo se po nasvete in taktiko, ki jo lahko uporabite doma, odpravili kar k vzgojiteljem.

 

Težava: Otrok v vrtcu brez težav deli igračke z drugimi, doma pa mlajši sestrici noče prepustiti svojega vlakca.

Vzgojiteljski namig: Namesto da bi triletniku ali štiriletniku ukazali, da mora igračko prepustiti sestrici oziroma jo z njo deliti, ga raje povprašajte, ali lahko igra z njo poteka izmenično. Na primer: »Vidim, da sestrici ne želiš dati vlakca. Kaj pa, ko se boš prenehal igrati z njim? Se takrat lahko igra ona?« Tako bo otrok dobil občutek nadzora nad dogajanjem. Z igračko se bo igral, nato pa jo prepustil sestrici – ko se bo sam odločil, da se ne želi več igrati z njo. Kadar otrok nad to idejo ni navdušen, mu sami določite časovno mejo. Recite: »Vidim, da se z vlakcem res zabavaš. Igraj se z njim še pet minut, nato pa se bo sestrica.« Seveda otroka kakšno minuto pred potekom tega časa ne pozabite opozoriti, da se bliža čas, ko ji bo moral prepustiti igračko.

Kadar nič ne pomaga, se z otrokom dogovorite, da si lahko izbere eno ali dve najljubši igrački, ki bosta posebni in samo njegovi ter s katerimi se sestrica ne bo igrala. Tudi v vrtec otroci običajno prinesejo svojo najljubšo igračko, ki je samo njihova in ki je ni treba deliti z ostalimi, če ne želijo.

 

Težava: Vaš otrok gre v vrtcu sam na stranišče in si nato umije roke, doma pa vedno zahteva vašo pomoč.

Vzgojiteljski namig: Okolje v vrtcu je otrokom prijazno, vaš dom pa verjetno ni organiziran ravno po njegovih merilih. Poskusite v kopalnici oziroma na stranišču poklekniti in hitro boste ugotovili, kakšne so stvari iz otroške perspektive. Enako velja tudi za druge prostore. Če želite, da bo otrok doma tako samostojen kot v vrtcu, mu boste morali pomagati. V kopalnici mu pripravite pručko, na katero bo lahko stopil in sam sedel na stranišče ali dosegel do pipe na umivalniku. V predsobi mu dajte na primerno višino držalo, na katerega bo lahko obesil svojo bundico ali jakno. V kuhinji mu nastavite lonček za pitje ter vrč s čajem dovolj nizko, da si bo lahko pijačo nalil sam …

Nikar ne dovolite, da vas otrok vleče za nos in se izgovarja, da stvari ne zna sam, ter pričakuje, da mu boste stregli. Povejte mu: »Vzgojiteljica pravi, da si v vrtcu sam naliješ čaj. Mi lahko to pokažeš?« Če se otrok naenkrat spomni, da mu morate pomagati pri oblačenju, ga lahko na primer opomnite, kako odlično se mu je uspelo samemu obleči prejšnji dan itd. Seveda ga ne pozabite pohvaliti, kadar mu kaj uspe: bolj kot boste navdušeni, bolj bo sam navdušen nad tem, da bi se vedel kot veliki dečki oziroma deklice. Pa še nekaj: nikar otroku ne odrekajte samostojnosti vi. Če si lahko v vrtcu na primer sam namaže marmelado na kruh, tega doma nikar namesto njega ne storite vi, pa čeprav veste, da boste veliko hitrejši, da boste delo opravili bolje, pa še z manj packarije.

 

 Težava: Otrok v vrtcu pridno sedi in posluša zgodbo, a ko mu želite knjigo prebrati doma, ni niti sekundo pri miru.

Vzgojiteljski namig: V vrtcu je čas za branje knjig vsak dan ob isti uri. Takšna rutina je otroku všeč. Poskusite imeti »urnik« tudi doma – najprej pojejta prigrizek, nato zlagajta sestavljanke ali kocke, temu pa naj sledi branje knjige. In ne pozabite, da je potrebno vsako aktivnost zaključiti, še preden otrok izgubi zanimanje zanjo. Morda to pomeni, da res ne boste obdelali zgodbe v celoti, a nič hudega – z branjem lahko nadaljujete naslednji dan.

 

 Težava: Ko je vzgojiteljica otroku kaj naročila, je to storil brez težav. Ko ste mu podobno naročili doma, vas je ignoriral.

 Vzgojiteljski namig: Vedno poiščite način, da otroku ponudite izbiro, saj bo tako bolj z veseljem sodeloval ter imel občutek moči nad dogajanjem. Kadar je čas, da odidete z obiska pri prijateljčku, povprašajte: »Boš dal Alešu za slovo objem ali petko?« Ko je čas za popoldanski počitek, ponudite: »Želiš, da te v sobo nese konjiček (torej vi na hrbtu) ali greš sam in bova sproti preštela, koliko stopnic je do zgornjega nadstropja?«

 

 Težava: Otrok v vrtcu brez težav zaključi z igro in se posveti drugim rečem, ko mu vi rečete, da je treba z igrišča domov, pa se začne kujati.

 Vzgojiteljski namig: Predšolski otroci in še zlasti malčki imajo težave s hitrimi spremembami. Zato je vedno dobro, da jih vnaprej pripravite na neki dogodek oziroma naslednjo aktivnost. Na primer: »Ravno dovolj časa je še, da pobarvaš še eno stran pobarvanke, nato pa bomo imeli kosilo.« Ali: »Še desetkrat te bom potisnila na gugalnici, ko se bo ta ustavila, pa bova šla domov.« Tako se bo otrok lažje prilagodil na zaključek ljube dejavnosti. Prav tako je dobro, da mu vedno poveste, kaj se bo med naslednjo aktivnostjo dogajalo, ter mu v nadaljevanju ponudite nekaj, česar se veseli. »Ko prideva z igrišča, morava pripraviti kosilo. Bi mi pomagal kuhati?«

 

Majhni triki, ki olajšajo precej stvari

1. Urnik s fotografijami

Otroka fotografirajte med njegovimi jutranjimi opravili, na primer oblačenjem, umivanjem zob, postiljanjem postelje … Sličice natisnite in jih po pravilnem vrstnem redu nalepite na papir, ki bo veljal za urnik. Tako bo otrok že iz sličic vedel, kaj vse mora storiti in v kakšnem zaporedju.

2. Spremljava s petjem

Glasba spremeni še tako neprijetna opravila v zabavo. Torej takrat, ko je treba na primer pospravljati, začnite prepevati otroške pesmice. Otrok se vam bo pridružil in zraven še malo zaplesal, popolnoma pa bo pozabil, da hkrati postilja posteljo oziroma pobira kocke.

3. Popolno odmerjanje časa

Kako dolgo se lahko otrok še igra? Pomagajte si s kuhinjsko urico za merjenje kuhanja jajc in podobnih stvari v kuhinji. Te so v simpatičnih oblikah, otrok pa lahko časovnico nastavi tudi sam, saj ni zapleteno – in tako bo že samo to, da ima posebno uro, ki je samo njegova ter lahko z njo rokuje čisto sam, odgnalo neprijetnosti.

 

Adrijana Breznikar

 


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE