Samo ena je MAMA | mama.si

celicePiše: Boštjan Lovšin, dr. med., specialist ginekolog in porodničar

 Študiral je na Medicinski fakulteti v Ljubljani, zaključil specializacijo iz ginekologije in porodništva in se strokovno izpopolnjeval na ginekološko-porodniškem oddelku John Radcliffe Hospital v Oxfordu. Dela na ginekološko-porodniškem oddelku SB Izola.

Matične celice (angl. “stem cells” ) so tiste “osnovne”, še nepopolno razvite celice v telesu, ki se pod določenimi pogoji lahko razvijejo (diferencirajo) praktično v katero koli telesno celico, v živčno, mišično, krvno, jetrno ali katero drugo. Kri iz popkovnice je tista kri, ki ostane v popkovnici po rojstvu otroka in jo navadno skupaj s posteljico in samo popkovnico zavržemo. Dobro desetletje pa je že znano, da je v krvi popkovnice teh celic dovolj za medicinsko uporabo. Tako shranjene celice so vedno na voljo, prav tako tudi ni etičnih in pravnih zadržkov za uporabo kot na primer pri gojenju embrionalnih celic ali kloniranju. Pri taki transplantaciji praktično ni možnosti zavrnitvene reakcije, saj organizem dobi lastne celice, ki ne povzročajo neželenega imunskega odgovora. Prvo transplantacijo teh celic so izvedli leta 1988 v Franciji pri zdravljenju Fanconijeve anemije pri petletnem bratcu dajalca novorojenčka.

Trenutno se matične krvne celice uporabljajo za transplantacijsko zdravljenje prek 45 bolezni, med drugim nekaterih vrst rakov, kot je levkemija in različnih imunskih in genetskih motenj. Potekajo pa raziskave, ki bodo dale odgovore tudi za možnosti zdravljenja srčnega infarkta, drugih srčnih obolenj, sladkorne bolezni in mišične distrofije.

Matične celice so bile že uporabljene pri zdravljenju:

  • več vrst krvnih rakov (levkemije, limfomi, retinoblastom),
  • obolenjih kostnega mozga (aplastična anemija, Fanconijeva anemija),
  • motnjah hemoglobina (anemija srpastih celic, beta talasemija),
  • prirojenih motnjah metabolizma (Lesch-Nyhanov sindrom in druge),
  • prirojenih imunskih nezadostnostih (kronična granulomatoza ipd.),
  • drugih bolezni (osteopetroza, histiocitoza langerhansovih celic).

Čeprav je metoda zelo obetavna, je za zdaj še relativno draga, tako da se denimo v ZDA manj kot dva odstotka staršev ob porodu otroka odloči za odvzem in shranitev krvi iz popkovnice. Delno k temu prispevata tudi neobveščenost in dvom v prihodnost.

Naložba za prihodnost

 Če vemo, da je transplantacija (presajanje) matičnih krvnih celic zapletena, pa je odvzem in shranjevanje plodove krvi zelo enostavno . Po porodu otroka popkovnico prerežemo (oziroma jo vedno večkrat prereže očka) in jo na obeh koncih pretisnemo, da kri ne izteče. Nato jo očistimo, z iglo odvzamemo kri iz popkovnice ter jo shranimo v posebno sterilno vrečko. Jasno je, da je tak postopek nenevaren za mater in otroka in ne moti poroda. Vrečko z zbrano krvjo nato ponavadi v določenem času kurir dostavi podjetju, ki je usposobljeno in registrirano za tovrstno shranjevanje (krvna banka). Kri testirajo in zamrznejo za morebitno uporabo v prihodnosti.

Postopek odvzema se da opraviti v kateri koli slovenski porodnišnici, posebna povezava porodnišnice s krvno banko ni potrebna. Nosečnica oziroma par, ki ga to zanima, si lahko podrobnosti o postopku prebere na spletnih straneh krvnih bank v tujini (ZDA). Da ne bo sestavek izzvenel kot reklama za eno od teh, jih bom navedel več: www.viacord.com , www.cordblood.com , www.cryo-cell.com , … Po navezavi stika (in plačilu seveda) vam krvna banka pošlje že pripravljen set za odvzem krvi. Običajno povejo, kako obvestite kurirja, ki po porodu poskrbi za dostavo krvi do krvnega centra. Vsekakor bo dobrodošlo, če se v porodnišnici že prej dogovorite za shranitev krvi.


Tag-i

Sorodni članki

Starejši in novejši članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE