Samo ena je MAMA | mama.si

obdolzena po kriviciSamopodoba predšolskega otroka

Otroci pri štirih in petih letih se LAHKO obremenjujejo z veliko stvarmi. Pomagajte jim, da se bodo dobro počutili v svoji koži, kadar imajo težave.

Ko je moj štiriletni sin pred tednom dni sam zase rekel, da je »butec«, sem se takoj začela spraševati, zakaj je dejal nekaj takšnega. So ga morda dražili v vrtcu? Se mu ne posvečam dovolj? Je morda zamorjen?

Na srečo sem ugotovila, da ne drži nič od naštetega in da je občasno negativno razmišljanje normalen del otrokovega razvoja. Pri štirih ali petih letih pričnejo otroci namreč dojemati stvari tudi z vidika drugih ter opazovati in prepoznavati njihove reakcije, zaradi česar se pričnejo primerjati z vrstniki in soditi sami sebe. Istočasno so seveda v velikem razvoju tudi njihove jezikovne spretnosti, kar pomeni, da lahko zelo jasno izrazijo tisto, kar čutijo.

Zgolj zato, ker je samokritičnost običajen del razvoja, pa se seveda ne smemo sprijazniti kar z vsem. Način, kako se starši odzovemo na otrokovo dojemanje samega sebe, igra veliko vlogo v tem, ali bo otrok v prihodnosti o sebi razmišljal optimistično ali pesimistično.

Odzvati se je treba na posamezno situacijo!!!!!

Narobe bi namreč bilo, če bi otroka ob vsaki negativni misli o sebi odpravili zgolj s »To sploh ni res« ali »Ne bodi smešen, to že ne drži«.

Prilagajati se moramo otrokovim občutkom in hkrati vedeti, da ti ne trajajo dolgo – negativnega razmišljanja je hitro konec.

»Neumen sem.«

Negativno mišljenje: Pri štirih oziroma petih letih se otroci učijo marsičesa novega: zavezati čevlje, pisati črke, igrati karte … Čas intenzivnega učenja seveda pomeni veliko neuspehov, in zato tudi veliko frustracij, kar se kaže različno, tudi s samokritiko. Pa otrok o sebi res misli, da je neumen, če pravi tako? Verjetno ne, a tako kot odrasli v trenutku razočaranja pogosto izreče stvari, ki jih ni premislil.

Pozitiven obrat: Otroka vprašajte, zakaj se počuti tako. Ko bo pričel govoriti, bo lahko izrazil, kaj točno mu je šlo narobe, in fraza »Neumen sem« se bo hitro spremenila v nekaj bolj konkretnega ter otipljivega, na primer: »Vzgojiteljica mi je rekla, da se moram naučiti, katera noga je leva in katera desna.« Nato otroku seveda povejte, da ima tudi veliko drugih otrok njegove starosti enako težavo ter da mu jo boste pomagali rešiti. Da bo njegova samopodoba popravljena, pa se seveda lotita kakšne aktivnosti, pri kateri je vaš predšolski otrok še posebej uspešen.

»Samo slabe stvari se mi dogajajo.«

Negativskletveno mišljenje: Tisto, kar se vam zdi manjše razočaranje, je lahko za otroka stvar velikega pomena. Recimo to, da je v trgovini zmanjkalo sladoleda, ki ga ima rad.

Pozitiven obrat: Morda bi radi težavo na hitro odpravili – še zlasti, ker bo to pogosto v vaši moči, vendar se otrok iz tega ne bo naučil, kako se spopasti z razočaranjem. Otroku raje povejte, da njegovo razočaranje razumete in veste, da stvari niso takšne, kot si želi, a mu hkrati naštejte tisto, kar se mu je tega dne zgodilo lepega in dobrega. Nato mu ponudite izbiro: »Tvojega sladoleda ni, lahko pa poskusimo drugega, če želiš.«

»Shujšati moram.«

Negativno mišljenje: Otrok verjetno samo ponavlja, kar je slišal na televiziji ali v pogovoru odraslih. Da bi se prepričali, ga prosite, naj vam razloži, kaj točno je mislil.

Pozitiven obrat: Če je jasno, da otrok ne razume, kar govori, mu povejte, da hujšanje za otroke ni zdravo. Toda otroci, ki vztrajajo, da so »debeli« ali »grdi«, bodo potrebovali daljši pogovor.

Otroku povejte, da smo ljudje različni, različnih velikosti in oblik. Pazite, kadar govorite o sebi in o drugih, ter ne pozabite tudi na vpliv medijev – tudi v otroških oddajah so prijazni junaki običajno vitki, hudobni pa pogosto bolj zaobljeni!

nocem sestrice»Nihče me nima rad.«

Negativno mišljenje: Pri štirih ali petih letih so prijateljstva že izjemno pomembna, a otrokove družabne spretnosti so še precej nerazvite. Ker se otroci te starosti običajno igrajo v skupinah, je dovolj, da se eden ali dva pripadnika skupine z vašim otrokom ne želita igrati, pa se mu bo že zdelo, da to velja prav za vse.

 Pozitiven obrat: Z otrokom skušajte ugotoviti, zakaj se nekdo ni želel igrati z njim – morda je bil drugi otrok ravno sredi druge igre in podobno. Otrok naj spozna razloge, zakaj je bilo tako, in hitro bo ugotovil, da sploh ni nezaželen – morda se prijatelj z njim ni hotel igrati z avtomobilčki, ker je ravno brcal žogo, ter bi ga v resnici z veseljem sprejel, če bi se tudi vaš otrok odločil brcati žogo.


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE