Samo ena je MAMA | mama.si

shutterstock_52996273SAMOZADOVOLJEVANJE OTROKA IN ODZIVI STARŠEV

Samozadovoljevanje otrok je povsem običajen in v otrokovem razvoju pogost pojav, čeprav se starši tega na začetku največkrat ustrašijo. Največkrat je samozadovoljevanje prvo spolno vedenje otroka in s tem raziskovanje lastnega telesa.

Tako kot otrok korak za korakom raziskuje svojo okolico, tako intuitivno raziskuje in spoznava tudi svoje telo in ugodje ob tem. Otroci v tem času še nimajo predstave o tem, kaj je spolnost, zato o njej v pravem pomenu še ne moremo govoriti.

Samozadovoljevanje ne pomeni, da je otrok prezgodaj ali pretirano seksualiziran, temveč le, da je našel način, kako doseči ugodje, sprostiti čustveno stisko, največkrat pa navdušenje, ker je odkril nekaj novega pri sebi.

Možnih razlogov za samozadovoljevanje je lahko več. Med najosnovnejše prištevamo željo po ugodju, ki jo nudi dotikanje spolnih organov. V tem primeru se to dogaja le priložnostno ali po naključju (ob kopanju, v vrtcu, poleti, ko je otrok gol …). Včasih se samozadovoljevanje lahko pojavi tudi ob nenadnih spremembah v družinskem krogu, lahko se po naključju poigrajo v vrtcu … Ta oblika priložnostnega oz. obdobnega samozadovoljevanja največkrat najhitreje izzveni, sploh če starši temu ne posvečajo pretirane pozornosti in ni kakšnega resnejšega ozadja.

Pri resnejših ozadjih samozadovoljevanja otrok je lahko razlogov več, in so ti tudi večji izziv za starše, ki se ob tem pogosto srečujejo s svojim odnosom do spolnosti, lastnega telesa in samozadovoljevanja.

Pretirani s strahom, sramom ali nasiljem obarvani odzivi staršev na otrokovo samozadovoljevanje lahko otroka v odraslosti nenamerno privedejo do:

– sramovanja svojega telesa in svojih spolnih želja, kar vodi v težave pri normalnem navezovanju partnerskih stikov,

– iskanja potrditve preko spolnosti (nenehno menjavanje spolnih partnerjev in strah pred resno zvezo),

– izkrivljenega dojemanja spolnosti in skrivanja za njo (npr. moški smo lovci in potrebujemo zadovoljitev 2-krat na dan, vsak dan, v resnici pa lahko gre za odvisnost od spolnosti in samomedikacijo preko spolnosti),

– kompulzivnega samozadovoljevanja v odraslosti, pri katerem lahko gre za skrajno osamitev od vseh odnosov.

Včasih je dotikanje spolnih organov lahko tudi posledica infekcije rodil ali sečil, zato naj starši preverijo, ali je videti znake vnetja, izpuščaje oziroma če morda otroka ti organi pečejo ali srbijo. Takrat je seveda potrebno obiskati zdravnika.

Prav tako pa je nujno poiskati strokovno pomoč, če na podlagi drugih znakov posumimo na spolno zlorabo, saj je tudi pri teh otrocih samozadovoljevanje pogost pojav.

shutterstock_80674348Če otrok preko samozadovoljevanja najde način sproščanja svoje čustvene napetosti, lajšanja notranje stiske in se posledično boljše počuti, v svoji praksi svetujem staršem, da se najprej notranje umirijo in posvetijo več pozornosti otroku (več ljubezni, objemov, pogovorov, veselja, humorja, skupnih podvigov …). Dobro se obnese tudi čim več igre, v kateri prevladujeta smeh in sproščeno vzdušje. Pomaga tudi več skupno preživetega časa, sicer se lahko otrok počuti osamljenega in samega s svojo notranjo stisko. Tako starši najprej sprostijo in umirijo sebe in posledično se sprosti tudi otrok. Pri tem lahkotno, ljubeče preusmerijo pozornost in mu s tem pomagajo, da z njihovo pomočjo sprosti notranje napetosti, frustracije in nemir.

Če se pogostost samozadovoljevanja poveča toliko, da začne resno motiti njegovo normalno življenje, igro ali druženje z vrstniki, skušajmo najprej ugotoviti, v kakšni čustveni stiski je naš otrok. Če tega ni mogoče ugotoviti s pogovorom, je potrebno poiskati strokovno pomoč razvojnega psihologa ali pedopsihiatra.

Če je vaš otrok v vrtcu, je pomembno, da vzgojiteljica in starši enako reagirajo na pojav samozadovoljevanja. Najbolje je, da se dogovorijo, da otroka v takih trenutki zamotijo z zanimivimi dejavnostmi ali nalogami. Zelo dobrodošlo je, da skupaj z vzgojiteljico razmišljate o možnih vzrokih za otrokovo početje, sploh kadar gre za sum prenapetosti, stresa ali zlorabe.

 Otroci pogosto drgnejo svoje spolne organe z rokico, z igračkami in tudi z deli pohištva (rob mize, omare). Vse to je normalno in razvojno pogojeno. Slej ko prej samozadovoljevanje odkrije vsak otrok. Najpogosteje izzveni pri starosti otroka od 4 do 6 let.

Samozadovoljevanje otroka v sami osnovi nima škodljivih psihičnih ali telesnih posledic, ima pa le-te lahko neprimeren odziv staršev in okolice (grajanje, kaznovanje in sramotenje). V tem primeru bo otrok stisko, strah in jezo poglobil s še pogostejšim samozadovoljevanjem in bo v odraslosti skoraj zagotovo razvil moten odnos do telesa in spolnosti.

Če se osredotočimo na škodljive posledice pri otrokovem čustvenem razvoju in posledice v odnosu do sebe in spolnosti zaradi nezdravih odzivov staršev ali okolice, se v mnogih primerih lahko to v odraslosti pokaže kot spolna zavrtost. Do tega prihaja, če se odrasli ob otrokovem samozadovoljevanju le-tega sramujejo, so besni, se posmehujejo in s tem otroku sporočajo, da je spolnost nekaj umazanega, grdega in grešnega. Tak ponižujoč odziv zagotovo izkrivi otrokov čustveni razvoj in odnos do spolnosti. V svet gre z občutki krivde, sramu in gnusa. In prav ti občutki iz zgodnjega otroštva ga lahko zavrejo na področju spolnosti in odnosa do nje. Seveda se v terapevtskem procesu pri odraslem razkrije, da so tako tudi njegovi starši lastno spolno zavrtost prenesli nanj. Gre za njihove občutke sramu in krivde, ki so jih vsilili otroku ob povsem naravnem in zdravem početju. Pri tem moram poudariti, da v terapevtskem procesu ne iščemo krivcev. Gre le za ozaveščanje izvora zavrtosti in velike potrebe po odpuščanju sebi in staršem, ki so lahko nekdaj prav tako bili tarča prenosa čutenj.

V kolikor vas otrokovo samozadovoljevanje zelo vznemirja, se morate najprej vprašati, če to morda ni posledica vašega dojemanja spolnosti in ne otrokovega neustreznega vedenja. Najprej preverite in sprostite svoj odnos do lastne spolnosti, ljubeče preusmerjajte pozornost in prenesite svojo sproščenost in notranji mir na otroka. Vsak dan si rezervirajte čas za svojega otroka in ta čas naj bo resnično poln igre, smeha in sproščenosti. Ljubeče, varno, sproščeno in s toplino napolnjeno okolje je najboljša pot do zdravega psihičnega razvoja otroka in njegovega odnosa do spolnosti in lastnega telesa.

 Pripravila: Jožica Poličnik, spec. zakonske in družinske terapije


Tag-i

PRIJAVI SE NA E-NOVICE