Samo ena je MAMA | mama.si

shutterstock_71904307Asist. mag. Miha Lučovnik

Streptokok skupine B (lat. Streptococcus agalactiae) je bakterija, ki je pri približno 15 do 20 % žensk prisotna v nožnici. Zanimivo je, da je ta delež razmeroma podoben v vseh evropskih državah in tudi v ZDA. V veliki večini primerov ta streptokok ne povzroča nobene škode. Temu rečemo, da je oseba kolonizirana (ne pa okužena) s to bakterijo. Le redko je prisotnost streptokoka skupine B vzrok okužbe sečil ali, v nosečnosti, posteljice in plodovih ovojev. Tovrstne okužbe lahko povzročajo tudi številne druge bakterije, zato sama nevarnost okužbe pri nosečnici ni razlog, da prav streptokoku B posvečamo v predporodnem varstvu posebno pozornost. Razlog za to je možnost, da se otrok med vaginalnim porodom okuži s to bakterijo.

Pri koloniziranih porodnicah se bakterija med vaginalnim porodom prenese na otroka v približno polovici primerov. Vendar zbolita le približno dva odstotka koloniziranih novorojenčkov, torej še zdaleč ne vsi. To tveganje pa ni enako pri vseh otrocih. Obstaja nekaj dejavnikov, ob katerih je delež zbolelih otrok večji: prezgodnji porod, dolgotrajen razpok plodovih ovojev, dolgi porodi itd. Kadar pa otroci zbolijo, je lahko bolezen zelo resna in se lahko konča tudi s smrtjo.

Načeloma obstajata dva pristopa k preprečevanju okužbe otrok s streptokokom skupine B: presejanje in antibiotično zdravljenje na podlagi dejavnikov tveganja.

V nekaterih državah, kot so na primer ZDA, Kanada, Avstralija, v Evropi pa Belgija, Španija in nekatere druge, vsem nosečnicam med 35. in 37. tednom odvzamejo bris nožnice in jim, v primeru, da so kolonizirane s streptokokom skupine B, med porodom predpišejo intravenozni antibiotik (navadno penicilin). Antibiotik med porodom namreč pomembno zmanjša možnost prenosa bakterije na otroka. Poleg visokih stroškov, povezanih s presejanjem vseh nosečnic, je glavni pomislek glede tega pristopa prekomerna uporaba antibiotikov. Tveganje za okužbo otroka je pri koloniziranih porodnicah brez dejavnikov tveganja razmeroma majhno. Zato ob takšnem pristopu zdravimo številne ženske, katerih otroci ne bi nikoli zboleli zaradi streptokoka v mamini nožnici. Tako seveda povečujemo odpornost teh bakterij na antibiotike, hkrati pa tudi tveganje za pojav nekaterih drugih stranskih učinkov antibiotičnega zdravljenja (glivična vnetja, alergične reakcije itd.).

Alternativni pristop ne vključuje presejanja. Nosečnicam ne jemljemo mikrobioloških brisov. Ob dejavnikih tveganja (bakteriurija v sedanji nosečnosti z izoliranim streptokokom skupine B; otrok s streptokokno okužbo po predhodnem porodu in porod pred dopolnjenim 37. tednom) predpišemo antibiotik ob porodu, ne glede na to ali vemo za prisotnost streptokoka v nožnici ali ne. Tako naj bi zmanjšali tveganje za stranske učinke antibiotikov in stroške, saj bi zdravili manjše število porodnic, ob nespremenjenem tveganju za otroke, ker bi vse porodnice z res povečanim tveganjem prejele antibiotike. Za ta pristop se je odločila večina evropskih držav, tudi Slovenija. Presejanje za kolonizacijo s streptokokom skupine B tako pri nas ni del predpisanega predporodnega varstva (Uradni list RS, 2002) in zato stroškov morebitnih mikrobioloških brisov zavarovalnica ne krije. Ženske, ki se za to preiskavo odločijo, morajo tako navadno ta pregled plačati same. Odgovoriti na vprašanje, koliko je takšna preiskava res koristna, je težko. Tudi pri koloniziranih porodnicah brez dejavnikov tveganja namreč še vedno obstaja (zelo majhna) možnost za okužbo pri otroku. Lahko pa rečem, da je tam, kjer se zdravstveni delavci dosledno držijo priporočil in vse porodnice z dejavniki tveganja prejmejo antibiotično zaščito, koristnost samoplačniških brisov za ugotavljanje kolonizacije s streptokokom skupine B zelo majhna.

 


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE