Samo ena je MAMA | mama.si

shutterstock_66161587Raziskave zavračajo sum

Imamo veliko podatkov o tem, da je uporaba ultrazvoka v nosečnosti varna. Tiste raziskave, ki so nakazale, da bi ultrazvok lahko škodil plodovim tkivom, so bile narejene na živalih. V njih je bila izpostavljenost plodov ultrazvoku neprimerno večja od tiste ob običajnih preiskavah pri ljudeh. Breje miši so bile na primer ultrazvoku izpostavljene do 420 minut v treh dneh, njihova brejost pa traja le 18 do 24 dni. Poleg tega so bile frekvence ultrazvoka večinoma višje od tistih, ki jih uporabljamo pri preiskavah v nosečnosti. Na drugi strani pa imamo velike randomizirane raziskave na ljudeh, ki so dokazale, da je ultrazvočni pregled v nosečnosti varen za plod.

Na Norveškem so med leti 1992 in 1994 naredili dve raziskavi, v katerih so primerjali otroke nosečnic, pri katerih so opravili ultrazvočno preiskavo v 19. in 32. tednu nosečnosti, in tistih, ki v nosečnosti niso imele ultrazvoka. Vključili so več kot 2000 otrok, ki so jih testirali v starosti 7, 8 in 9 let. Primerjali so telesno težo in višino otrok, učni uspeh ter pogostnost disleksije, motenj vida in sluha. Med otroki, izpostavljenimi ultrazvoku, in neizpostavljenimi ni bilo razlik.

Podobne rezultate so objavili tudi švedski raziskovalci med leti 1997 in 1998. Ti so prav tako primerjali otroke nosečnic, ki so imele ultrazvočno preiskavo (tokrat v 15. tednu), in tistih, ki niso bile pregledane z ultrazvokom. Razlik v telesni višini in teži otrok, starih od 8 do 9 let, ter v pogostnosti motenj vida, sluha ali nevrološke zaostalosti ni bilo.

Poleg tega so raziskave dokazale, da ni povezave med ultrazvočnimi preiskavami v nosečnosti in pojavom rakavih bolezni v otroštvu. Ultrazvok tudi ne poveča tveganja za nizko porodno težo, nizko oceno po Apgarjevi lestvici ali potrebe po zdravljenju novorojenčka v intenzivni enoti.

Bodimo vseeno previdni

Kljub vsem podatkom, ki govorijo o varnosti ultrazvoka v nosečnosti, pa je treba omeniti tudi nekaj pomislekov. Večina omenjenih raziskav je bila narejena v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V zadnjem desetletju pa so postali ultrazvočni aparati precej bolj zmogljivi, predvsem tu mislim na možnosti doplerskih preiskav, med katerimi je večja akustična moč zgoščena v manjši prostornini tkiva. Poleg tega se je razširilo število indikacij za ultrazvočni pregled v nosečnosti in s tem tudi število ultrazvočnih pregledov. Resnici na ljubo veliko pregledov tudi ni medicinsko indiciranih, težava slednjih pa ni le morebitna škodljivost ultrazvočnih valov samih.

Previdnost torej ni odveč. Ultrazvok namreč učinkuje na tkiva, čeprav to ni ionizirajoče sevanje (kot na primer rentgenski žarki). Učinke lahko razdelimo na toplotne in mehanske. Toplotni učinek ultrazvoka nastane, ko se del ultrazvočnega valovanja v tkivu absorbira, njegova energija pa se pretvori v toploto. To je vsaj teoretično pomembno v nosečnosti, saj povišanje temperature nad 38 °C v obdobju razvoja zarodka lahko privede do razvojnih nepravilnosti. Mehanskih učinkov je več, vsi pa privedejo do sprememb v sestavi tkiva brez povišanja njegove temperature.

Na srečo so izdelovalci ultrazvočnih aparatov našli način, kako se prevelikim in s tem škodljivim učinkom ultrazvoka lahko izognemo. Ultrazvočni aparati med preiskavo sami izračunavajo tako imenovani termalni indeks TI (iz angl. thermal index) in mehanski indeks MI (iz angl. mechanical index). Oba sta vedno na zaslonu aparata. Ta indeksa odražata tveganje toplotnih in mehanskih učinkov. Višja kot sta, večje je tveganje. Načeloma velja, da je vrednost TI oz. MI pod ena varna. V resnici je ta vrednost izjemno redko več kot ena – le pri zelo dolgih preiskavah z dolgotrajno uporabo doplerja. V takšnih primerih povišanje TI in MI na zaslonu preiskovanca opozori na morebitna tveganja nadaljevanja preiskave in zagotavlja varnost.

Dokazi o varnosti uporabe ultrazvoka v nosečnosti so trdni. Poleg tega lahko med preiskavo spremljamo količino ultrazvočnega valovanja in preprečimo njegove neželjene učinke. Morebitna skrb, da bo ultrazvok škodil vašemu otroku, je zato odveč.

Asist. mag. Miha Lučovnik

 

 


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE