Samo ena je MAMA | mama.si

shutterstock_82386652Asist. mag. Miha Lučovnik

Ustvariti novo bitje je nekaj najbolj naravnega na svetu. Pa kljub temu včasih ne gre vse po naravni poti. Težave z zanositvijo pod vplivom sodobnega načina življenja postajajo vse pogostejše.

Natančnih podatkov, kako pogoste so težave z zanositvijo v Sloveniji, pravzaprav nimamo. Predvidevamo, da so naši podatki primerljivi s tistimi iz drugih evropskih držav. Neplodnost (nesposobnost zanositve po enem letu rednih, nezaščitenih spolnih odnosov) naj bi bila tako težava vsakega sedmega para. Prav tako naj bi pogostnost težav z zanositvijo s časom naraščala. Razlogov za slednje je več. Najpomembnejši je, da se danes ženske odločajo za zanositev po tem, ko si ustvarijo kariero in zagotovijo finančno neodvisnost. Posledično so danes ženske, ki želijo zanositi, starejše, kot so bile včasih. Plodnost pri ženski je največja med 20. in 24. letom, nato pa se postopoma zmanjšuje. Predvsem je ta upad izrazit po 32. letu.

Drugi razlogi za vse več težav z zanositvijo so še: vse več debelosti, ki bistveno vpliva na sposobnost zanositve, naraščanje spolno prenosljivih bolezni v nekaterih populacijah in onesnaženje okolja. Nekateri mediji se slednjemu zelo radi posvečajo. Predvsem t. i. hormonskim motilcem, kemikalijam, ki so strukturno podobne spolnim hormonom in lahko vplivajo na njihovo delovanje ter posledično plodnost – na primer na koncentracijo semenčic.

Vpliv onesnaženja okolja na plodnost in reproduktivno zdravje na sploh si tudi po mnenju zdravnikov zasluži pozornost. Predvsem nas moti, da je zelo težko odgovoriti na vprašanje, kako pomembno je v resnici onesnaženje okolja in kako na primer vpliva na neplodnost. Razlog za to so izjemno slabi podatki o morebitni škodljivosti raznoraznih kemikalij, ki smo jim vsakodnevno izpostavljeni. Za razliko od zdravil se lahko kemikalije začnejo uporabljati, ne da bi kdo dokazal njihovo varnost oz. ne da bi navedel vse morebitne stranske učinke. Za to, da neko podjetje umakne s tržišča določeno kemikalijo, mora nato nekdo drug (ne proizvajalec) dokazati, da je škodljiva. Postopki dokazovanja škodljivosti pa so zelo zapleteni in redko katera organizacija ima dovolj sredstev zanje. Posledično za več kot 40 % kemikalij nimamo nikakršnih podatkov o njihovem vplivu na zdravje. Za večino ostalih pa so dokazi o varnosti ali škodljivosti zelo šibki. Zato je težko z gotovostjo trditi, koliko onesnaženje okolja res pripomore k vse večjim težavam parov pri zanositvi.

Stres

Vpliv stresa na plodnost je precej težko raziskovati. Vsak ginekolog pozna ženske, ki so zanosile po tem, ko so zamenjale stresno službo, šle na daljše počitnice in podobno. Za tiste, ki si ne morejo privoščiti daljših počitnic ali imajo rade svojo sicer stresno službo, pa lahko povem, da so letos objavili raziskavo, ki je pokazala, da pri ženskah v postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo stopnja stresa in tesnobnosti ni bila povezana z uspešnostjo postopka oz. zmožnostjo zanositve.

Tudi prehrana je pomemben dejavnik, ki vpliva na plodnost. Predebele in presuhe ženske imajo več težav z zanositvijo, ker imajo redkeje ovulacijo, ki je seveda pogoj za zanositev. Raziskave so pokazale tudi, da plodnost pri ženskah poveča prehrana, v kateri je manj ogljikovih hidratov, več rastlinskih beljakovin, več rastlin, ki vsebujejo veliko železa, in več nenasičenih maščob.

Kako povečati možnosti za zanositev?

Najpreprostejši nasveti so: imejte spolne odnose takrat, ko mislite, da imate ovulacijo; jejte zdravo; ne kadite; izogibajte se alkoholu; shujšajte, če ste predebeli, oz. pridobite na teži, če ste presuhi, in izogibajte se stresu.

Plodni dnevi

Večina žensk ima ovulacijo okoli dva tedna po prvem dnevu menstruacije. Najplodnejši dnevi so nekaj dni pred in nekaj dni po ovulaciji. Pri večini žensk torej 12 do 16 dni po začetku menstruacije. Ženske, ki imajo daljše cikluse od 28 dni, imajo ovulacijo kasneje, tiste s krajšimi ciklusi pa prej. Če imate težave z zanositvijo, je smiselno uporabiti teste za ugotavljanje ovulacije – da ugotovite, ali ovulacijo sploh imate oz. kdaj.

Koliko časa naj bi živelo jajčece in koliko semenčica?

Jajčece preživi v povprečju 12 do 24 ur po ovulaciji. Semenčica pa živi dlje: 72 ur po ejakulaciji, lahko pa tudi 5 dni in včasih celo dlje.

Ali je res, da z načrtovanjem dneva, ko bomo imeli spolne odnose, lahko vplivamo na to, ali bomo spočeli fantka ali punčko?

Ne. To je mit, ki se po meni neverjetno zanimivem ključu ponavlja že 40 let. Ideja je, da naj bi bila semenčica s kromosomom X manj obstojna od tistih s kromosomom Y in da naj bi tista s kromosomom Y plavala hitreje?! Nič od tega ne drži. Kromosom Y je sicer res manjši od X, vendar nosi semenčica še 22 drugih kromosomov, zato je razlika v velikosti minimalna. Razlik v življenjski dobi semenčic X in Y ni.

Ali obstajajo položaji v postelji, ki omogočajo večjo verjetnost spočetja?

O tem ni znanstvenih dokazov. Nekateri svetujejo položaje, pri katerih se seme izlije blizu materničnega vratu in ostane v nožnici dlje časa. Morda na tem mestu ni odveč opozoriti, da imajo pari, ki se dlje časa trudijo zanositi, pogosto težave s spolnostjo. Ne dovolite, da spolni odnosi postanejo »delo«, »stres« in da v njih ne boste več uživali.

Po kolikšnem času naj bi pari, ki ne morejo spočeti otrok, poiskali pomoč?

Definicija neplodnosti je sicer odsotnost zanositve po enem letu nezaščitenih, rednih spolnih odnosov. Ta izhaja iz podatkov, da je možnost zanositve pri mladem, zdravem paru 20–25% na ciklus; 57% po treh mesecih; 72% po 6 mesecih; 85% po enem letu in 93% po dveh letih. Vendar ta definicija ne pomeni, da ne svetujemo obiska pri ginekologu pred enim letom nezaščitenih odnosov. Predvsem pri starejših ženskah je smiselno narediti neinvazivne preiskave prej, ob normalnih izvidih pa lahko nato počakamo celo leto pred nadaljnjo obravnavo.


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE