Samo ena je MAMA | mama.si

BRANJEAvtorica: Marijana Mandič

Skoraj desetina otrok ima učno težavo, delno nevrološkega izvora, zaradi katere težko berejo, imajo težave z govorjenjem, so morebiti tudi pozabljivi in podobno. A dodajmo kar takoj še nekaj vzpodbunega; disleksijo so imeli Albert Einstein, George Washington, Tom Cruise in, denimo, v Angliji kar 40 odstotkov sposobnih milijonarjev. Da, kljub disleksiji lahko otrok doseže želeno izobrazbo in uspe v življenju, predvsem pa je že od prvih razredov osnovne šole lahko srečen in zadovoljen sam s seboj, pod enim samim pogojem; da disleksijo pravočano odkrijemo in otroku pomagamo.

 

Kaj je disleksija in kdaj jo lahko odkrijemo?

Disleksija je skupek prirojenih težav, ki jih ima otrok z dejavnostmi, ki jih vodi leva polobla možganov, medtem ko je pri mnogih posameznikih z disleksijo delovanje desne možganske poloble nadpovprečno učinkovito, to pa govori v prid večje ustvarjalnosti otrok. Predstopnje motenj branja in pisanja se pogosto pojavljajo kot posledica posebne razvojne motnje govora in jezika že v predšolskem obdobju, lahko pa gre zgolj za “izolirano” motnjo branja, ki jo imenujemo disleksija, ali zgolj za motno pisanja, ki jo imenujemo disgrafija ali dirortografija, ki je težja motorična motnja. Vsaka motnja posebej ima manjši učinek na otrokovo šolsko delo ter jo učitelji, strokovni delavci in starši lažje popravljajo, kot če so motnje prepletene med seboj.

Ponavadi se že v predšolskem obdobju lahko vidi, kako obsežne so otrokove težave, vendar pa glede na zastavljene učne cilje in pričakovanja učitelji, starši in strokovnjaki motnjo najlažje odkrijejo in prepoznajo v drugem in tretjem razredu osnovne šole. Do četrtega razreda je treba otroku že ponuditi pomoč, sicer se mu šolanje začne upirati, strah ga je branja, ne zmore organizirati svojega dela, ob vsem tem pa je morda tarča posmeha sošolcev, zaradi česar doživlja hudo čustveno stisko. Disleksijo so včasih mnogokrat prvič odkrili šele na predmetni stopnji, ko so bili otroci že povsem obupani, saj zaradi slabšega branja niso zmogli niti matematičnih nalog, težko so se zbrali in le počasi motivirali za naporno šolsko delo, da o odporu do branja in pisanja ne govorimo.

 

Prehodna težava ali disleksija?

Da vas ne bi prestrašili in bi pričeli pri svojem otroku, ki še ne bere gladko in tekoče, na lepem iskati iglo v senu, poglejmo natančneje, s katerimi specifičnimi učnimi in vedenjskimi težavami se otroci z disleksijo soočajo. Zapisal jih je dr. Gevin Reid, škotski psiholog, ki razvija učne programe za učitelje, piše in izdaja knjige, raziskuje ter se udeležuje raznih svetovalnih dejavnosti, povezanih z disleksijo.

 

Otrok in branje:

– Otrok ima teževe pri prepoznavanju glasov, kombinacij črk, ki jih sestavljajo, in njihovo pomnjenje ter uporabo v besedi.

– Ima težave pri osvajanju glasov in črk iz zaporedja v besedi.

– Nadomešča eno besedo z drugo pri glasnem branju, npr. avto namesto kombi.

– Ima težave v prepoznavanju in tvorjenju rim, na primer v pomnjenju otroških rim in v pomnjenju zaporedja rime.

– Njegovo branje je počasno in zatikajoče.

– Ne bere z veseljem.

 

Otrok in pisanje:

– Otrok ima težave pri pomnjenju pravopisnih pravil.

– Dela fonološke napake v črkovanju.

– Črk ne niza v pravem zaporedju.

– Nedosledno uporablja velike in male črke.

– Ima odpor do pisanja daljših besedil.

– Ima odpor do obsežnejšega pisanja, pisni izdelek zato ni v sorazmerju z otrokovo sposobnostjo ustnega izražanja in dejanskega razumevanja teme.

– Včasih nenavadno drži pero ali ima nenavadno držo pri sedenju.

 

Otrok in spomin:

– Otrok ima slab kratkoročni in delovni spomin, zato težko pomni sezname in navodila.

– Kaže tudi znake slabega dolgoročnega spomina zaradi zmedenosti ali neustreznih učnih strategij v času učenja ali slabe organizacijske strukture.

 

Otrok in organizacija:

– Otrok ima slabe organizacijske strategije za učenje – zamenjuje ali napačno razume podatke.

– Slabo si organizira učni čas, gradivo, opremo in predmete, ki jih o potrebuje pri učenju, na primer pozabi zvezek za domačo nalogo.

 

Otrok in motorični razvoj:

– Otrok ima težave s koordinacijo in opravili, kot so zavezovanje vezalk na čevljih.

– Zaletava se v opremo v razredu, se spotika in pogosto pada.

 

Otrok in govorni razvoj:

– Otrok zamenjuje podobne glasove.

– Slabo izgovorja.

– Ima težave s povezovanjem glasov v besede.

– Slabo čuti ritem.

– Ima slabo sintaktično zgradbo (na primer slab besedni red v povedi).

– Ima težave v poimenovanju.

 

Že v predšolskem obdobju so za otroka z disleksijo značilne predvsem naslednje težave:

– Otrok je pozabljiv.

– Ima težave pri govoru.

– Če se že uči črke, jih zamenjuje.

– Zamenjuje besede, ki podobno zvenijo, ima težave pri pomnjenju črk abecede in zaporedju črk.

– Če je disleksija prisotna v družini, je večja verjetnost, da jo ima tudi otrok.

– Otrok ima težave s koordinacijo, nehote se, denimo, zaletava v mize, stole.

– Slabo ima razvite finomotorične spretnosti, kot je, denimo, zavezovanje vezalk na čevljih.

– Počasi se odziva na določene naloge.

– Otrok ne vztraja pri določeni nalogi daljše obdobje.

 

Pomoč otroku z disleksijo

Danes imajo otroci z disleksijo pravico do intenzivnejše pomoči in prilagoditev v okviru rednega šolanja. Imajo več časa za pisanje, pišejo lahko z računalnikom, učitelji jim lahko večkrat razložijo, kaj naloga od njih zahteva, znanje izkažejo ustno, v dveh delih in podobno, predvsem pa je potrebno pri otroku ves čas šolanja poudarjati njegova močna področja. Starši pogosto mislijo, da morajo z otrokom vaditi več, vendar mora biti vaja zgolj drugačna. Kadar ima otrok z disleksijo še hiperkinetično motnjo oziroma skrenljivo pozornost, je treba upoštevati, da se hitro utrudi. Samostojnosti se otrok ne bo naučil tako, da nas ne bo ob njegovi delovni mizi. Pri učenju dodatno razložimo učno snov ali prosimo nekoga, da to stori namesto nas. Posebno pozornost namenimo majhnim dosežkom ter se iskreno zanimamo za šolo. Pohvalimo ga: “Hitreje bereš!” ali “Vesela sem, ker si prebral knjigo za domače branje!” Poiščimo pomoč pri razredniku ali učitelju, pri katerem se počutimo varne in sprejete, ali pri šolski svetovalni službi. Poiščimo pomoč takrat, ko imamo še nekaj energije za spopadanje s težavo, ter si omogočimo dejavnosti, pri katerih se bomo lahko umirili, sprostili in napolnili z novo energijo.

 

Novost na področju odpravljanja disleksije

Teorija REI razkriva, da opravljamo vse miselne procese s tremi miselnimi razumi, Raciem (logično analitično razmišljanje), Emociem (razmišljanje v slikah) in Instinktom (občutki in strah). Otroci z disleksijo imajo prevladujoč Emocio in slabše razvit Racio, ki ga branje od nas zahteva. To pomeni, da ob branju prehitro naredijo slikovni zaključek. Stavek »Mama gre v trgovino.« zlahka preberejo »Mama gre v trgovina.«, saj ne zmorejo razumsko oziroma analitično potovati od črke do črke.

Razumsko branje lahko po tej teoriji okrepimo tako, da abecedo vsaj delno nadomestimo s številkami. Tako si otrok besed ne more več »izmišljati«, menjati korenov ali ugibati vnaprej, kaj bo v stavku pisalo, pač pa mora sleherni številčni izraz najprej spremeniti v črko in potem v besedo.

Z rednim branjem, vsak dan po pol ure, šest mesecev, postane le to bolj avtomatizirano in hitrejše.

 


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE