Samo ena je MAMA | mama.si

shutterstock_82811182GERB označuje gastroezofagealno refluksno bolezen. Gastro pomeni želodčno, ezofagealno pomeni požiralnikovo, refluks pa vračanje, zatekanje, nasprotni tok – torej: bolezen zaradi zatekanja želodčne vsebine iz želodca v požiralnik. Pri dojenčkih na GERB najprej posumimo zaradi bruhanja, ki se lahko pojavi že v prvem tednu po rojstvu.

 Kakšna, predvsem pa kako nevarna je GERB?

Vzrok za GERB je nesposobnost požiralnikove spodnje mišice zapiralke, da bi preprečila zatekanje želodčne vsebine iz želodca v požiralnik. Vračanje želodčne vsebine v požiralnik brez posledic imenujemo halazija. Občasno zatekanje želodčne vsebine v požiralnik ima v določenem obdobju življenja večina ljudi, eden na 300 otrok pa ima zaradi tega hujše težave. Pri otrocih z Downovim sindromom, cerebralno paralizo in drugimi razvojnimi motnjami se GERB pojavlja pogosteje.

 Vzroki

Vzrokov za GERB so našli veliko: od nepravilnega položaja mišice zapiralke, kota, pod katerim vstopa požiralnik v želodec, motenega mišičnega tonusa, povečanega pritiska v trebušni votlini, do vnetja, nevroloških bolezni in hranjenja po sondi.

 Bolezenski znaki

Bolezenski znaki so neposredno odvisni od izpostavljenosti sluznice požiralnika kisli želodčni vsebini. Pri 85 % prizadetih dojenčkov se prvo bruhanje pojavi že v prvem tednu po rojstvu, pri nadaljnjih 10 % pa v naslednjih šestih tednih. Do dveh let starosti težave minejo same pri 60 % bolnikov. Verjetno imata pri tem glavno vlogo pokončen položaj otroka in gostejša zaužita hrana.

Samo vračanje hrane v požiralnik ne bi bilo tako neugodno, če ne bi bilo zraven želodčne kisline. Žal sluznica požiralnika ni tako odporna na nizko vrednost pH, kot je želodčna. Prihaja do vnetja sluznice, razjed in krvavitev, kar lahko zelo boli dojenčke, otroke in tudi odrasle. Prav tako lahko kisli želodčni sok zateče v sapnik in v pljuča, posledica je aspiracijska pljučnica. Znaki aspiracijske pljučnice so podobni znakom običajne bakterijske pljučnice: slabo počutje, povišana telesna temperatura, kašelj, izkašljevanje, občutek »kratke sape«, motena je preskrba tkiv s kisikom. Pogoste pljučnice lahko trajno močno okrnijo delovanje pljuč. Znaki prizadetosti dihal sta predvsem kronični kašelj in piskanje. Otrok lahko slabše pridobiva težo in slabše raste. Drobne krvavitve iz ranic v požiralniku privedejo do slabokrvnosti. Bolniki se pritožujejo nad bolečino za prsnico, odklanjajo hrano in so razdražljivi.

Postavljanje diagnoze ni posebej težko, ker so znaki dokaj jasni. Za potrditev je včasih treba meriti pH v požiralniku ali napraviti slikanje s kontrastom (po navadi barijem). Za dokaz zatekanja želodčne vsebine v pljuča uporabljamo radioizotope, ki se pojavijo tam, kjer jih v normalnih pogojih ne smemo najti. Pri otrocih je le redko potrebna ezofagogastroskopija, večinoma pri napredovali bolezni z zožitvami ali sumom na perforacijo. Sama GERB ni smrtno nevarna bolezen, nevarni so njeni, na srečo, redki zapleti.

 Kako poteka zdravljenje?

Pri blagem polivanju večinoma zadostuje, če otroku zgostimo hrano. V ta namen dajemo v mleko riževe kosmiče ali malo rožičeve moke, ki vsebuje pektin. Ta se napije vode in napravi mleko gosto kot redek puding. Preveliko pektina v hrani pa lahko povzroči zaprtje oziroma oteženo odvajanje blata.

Pri hudih oblikah GERB ne gre brez zdravil. Uporabimo inhibitorje protonske črpalke, ki zmanjšujejo kislost želodčne kisline, in blokatorje H2 receptorjev, ki zmanjšujejo količino izločene kisline. Pomagajo lahko tudi prokinetiki, ki pospešujejo praznjenje želodca. Katero zdravilo izbrati, je odvisno od vsakega bolnika posebej in zato je nujen posvet z izbranim zdravnikom, včasih pa je treba obiskati še specialista gastroenterologa.

 Glede položaja dojenčka v postelji je nekaj neskladij.

Ameriška akademija za pediatrijo navaja, da je bila izmerjena kislost želodčne vsebine pri dojenčkih manjša, prav tako so redkeje polivali, če so ležali na trebuščku in ne na hrbtu. Vendar spanje ali dolgotrajno ležanje na trebuščku vseeno odsvetujejo zaradi povečane nevarnosti nenadne nepričakovane smrti dojenčka v zibki (NNSD). Možen je kompromis, da položimo dojenčka na kateri koli bok, na trebuh pa le ob budnem nadzoru, na primer čez dan ob prisotnosti staršev. Dvigovanje vzglavja s podlaganjem nog postelje, kar je učinkovit ukrep pri odraslih in večjih otrocih, pri dojenčkih ni obrodilo uspeha. Prav tako ne odpravi težav polaganje dojenčka v avtomobilski sedež oz. »lupinico«!

Samo vračanje hrane v požiralnik ne bi bilo tako neugodno, če ne bi bilo zraven želodčne kisline. Prihaja do vnetja sluznice, razjed in krvavitev, kar lahko zelo boli dojenčke, otroke in tudi odrasle.

Asist. Lev Bregant, dr. med. spec. ped.

 


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE