Samo ena je MAMA | mama.si

shutterstock_45514189Vnetja sečil so pri otrocih in odraslih, poleg vnetij dihal, najpogostejše bakterijske okužbe. Do petega leta starosti bo vsaj enkrat imelo vnetje sečil približno 8 odstotkov deklic in 1–2 odstotka dečkov. Sicer so vnetja sečil najpogostejša do drugega leta starosti.

Znaki bakterijskega vnetja sečil so pri otroku drugačni kot pri odraslem. Pri starejših otrocih lahko povzročijo klasične težave, kot so pekoče ali boleče uriniranje. Pri dojenčkih in manjših otrocih pa je vnetje sečil težje odkriti, saj so težave največkrat nespecifične; pogosto je vročina edini znak bolezni.

Prepoznavanje in zgodnje zdravljenje vnetij sečil je pomembno – vnetja se dobro odzivajo na antibiotično zdravljenje, neugotovljeno in nezdravljeno vnetje pa lahko vodi v odpoved ledvic, posebej pri otrocih, mlajših od 6 let.

ZGRADBA IN DELOVANJE SEČIL

Sečila so sestavljena iz ledvic, sečevodov, sečnega mehurja in sečnice. Vsaka od omenjenih struktur ima svojo vlogo pri odstranjevanju »tekočih odpadkov« iz telesa. Ledvici sta parna organa, ki ležita ob hrbtenici. Njuna naloga je filtriranje krvi in odstranjevanje odvečnih snovi ter vode – tako nastane urin. Sečevoda sta cevki, ki potekata od ledvic do sečnega mehurja in sta zadolžena za »transport« urina v sečni mehur. Sečni mehur je balonu podoben organ, katerega glavna naloga je zbiranje oz. skladiščenje urina, dokler se sečni mehur ne napolni – takrat nam možgani pošljejo signal in začutimo »tiščanje na vodo«. Ko se mehur prazni, teče urin iz mehurja skozi cevko, imenovano sečnica. Sečnica se pri dečkih odpira na koncu penisa, pri deklicah pa malo pred vagino. Sečnica je krajša pri deklicah, zato so pri njih vnetja sečil pogostejša.

KAKO VNETJE NASTANE?

Do vnetja oz. infekta lahko pride kjer koli v sečilih, najpogosteje pa sta prizadeta sečnica in mehur. Vnetje sečnega mehurja imenujemo cistitis. Če potujejo bakterije navzgor po sečevodu do levic, lahko nastane vnetje ledvic – pielonefritis. Pielonefritis je resno stanje.

Normalen urin ne vsebuje bakterij. Lahko pa te vstopijo v sečila iz kože okrog anusa in spolovil, tako da »potujejo« navzgor po sečni poti. Zelo redko lahko bakterije dosežejo sečila iz krvi. Prevladuje torej protitočna smer (ascendentna) okužbe sečil. Le med prvimi meseci življenja je tudi obratna, iztočna smer (descendentna.).

Dejavniki tveganja za nastanek vnetja:

–          Ženski spol: pri deklicah je sečnica krajša ter bližje anusu kot pri dečkih, kar bakterijam omogoča lažji vstop v sečila.

–          Neobrezani dečki imajo tudi nekoliko pogostejša vnetja sečil.

–          Težje anatomske ali funkcionalne motnje sečil ovirajo normalni pretok in/ali iztok seča, in zato pospešujejo bakterijsko okužbo sečil.

–          Nefiziološki retrogradni tok (refluks) urina iz mehurja navzgor po sečevodih do ledvic. Omenjeno stanje imenujemo vezikoureteralni refluks (VUR), prisoten je ob rojstvu in odgovoren za približno 30−50 odstotkov vnetij sečil pri otrocih.

–          Slabe higienske navade: deklice, ki se po odvajanju blata brišejo od zadaj naprej (tako zanesejo bakterije iz področja rektuma v predel vagine in omogočijo njihovo pot v sečila).

–          Uporaba penečih kopeli in mil, ki dražijo sečnico.

–          Tesna oblačila.

–          Zadrževanje urina in neredne mikcije.

–          Družinska nagnjenost oz. pogosta vnetja sečil v družini.

 

ZNAKI VNETJA SEČIL

Za klinično sliko sta pomembni otrokova starost ter mesto vnetja.

Čim manjši je otrok, tem bolj je klinična slika neznačilna. Dojenčki in majhni otroci ne pridobivajo teže, odklanjajo hrano, slabo spijo in stokajo, so razdražljivi. Pogosteje prevladujejo sistemski znaki ali pa je slika povsem prikrita. Včasih je edini znak bolezni povišana telesna temperatura, za katero ni jasnega vzroka. Majhni otroci pogosto prebolijo vnetja sečil hkrati z drugo okužbo.

Starejši otroci znake vnetja sečil že bolje lokalizirajo. Glede na težave, ki jih imajo, lahko ugotovimo, ali gre za vnetja spodnjih (sečnica, sečni mehur) ali zgornjih (sečevod, ledvica) sečil.

–          Cistitis (vnetje sečnega mehurja) ima značilno bolečino v spodnjem delu trebuha. Otroka pogosto sili k uriniranju, težko zadrži mikcijo, ponovno lahko začne močiti posteljo. Pri uriniranju je prisotna pekoča bolečina, na vodo hodi pogosto, včasih po kapljicah. Lahko je prisotna tudi kri v urinu, urin je lahko moten in neprijetnega vonja. Temperatura po navadi ni povišana.

–          Pielonefritis (vnetje ledvice) se kaže z mrzlico in povišano temperaturo do 40 stopinj Celzija. Pri tem so prisotni splošna prizadetost, slabost in občasno bruhanje. Bolečine so lokalizirane ledveno, pa tudi v zgornjem delu trebuha ter v križu. Bolečina je lahko tudi v predelu mehurja, lahko so prisotne tudi pekoče mikcije, predvsem ko imamo opravka s pridruženim cistitisom.

 

Nadaljevanje članka – kjer pišemo tudi o tem kako zdravnik postavi diagnozo, kako se vnetje sečil zdravi, pa tudi o tem, kako lahko preprečimo vnetja – si lahko preberete v novembrski številki revije Mama.


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE