Samo ena je MAMA | mama.si

shutterstock_124131454Najpogosteje jih domov prinesejo starejši otroci, ki so okužbi izpostavljeni v vrtcih ali drugih oblikah skupinskega varstva. Okužba se zdravi z antibiotiki, v redkih primerih pa je lahko celo zelo smrtno nevarna. Previdnost zato ni odveč.

O tem nam je več povedala pediatrinja, dr. med. Liljana Besednjak Kocijančič.

Pneumokok ali Streptococcus pneumoniae je bakterija, ki pri sicer zdravih ljudeh naseljuje nosno-žrelni prostor. Med otroki, mlajšimi od dveh let, ki obiskujejo vrtec ali druge oblike kolektivnega varstva, naj bi bilo kar do 70 % bacilonoscev, to je zdravih prenašalcev. Pnevmokok je med najpogostejšimi povzročitelji bakterijskih okužb v zgodnjem otroštvu in pozni starosti. Poznamo več kot 90 vrst pnevmokokov, a le zelo virulentni sevi povzročajo invazivne (hude) okužbe. Te so za bolnika lahko tudi usodne. Zaradi velikega števila sevov se okužbe rade ponavljajo. Trinajst serotipov povzroča več kot 90 odstotkov okužb na našem področju. Najpogostejše invazivne okužbe so pnevmokokni meningitis, pljučnica, sepsa in bakteriemija brez znanega žarišča.

So otroci bolj ogroženi, zlasti tisti, ki obiskujejo vrtec?

 Zboli lahko vsak, ne glede na starost. Otroci pa so še posebej ogroženi – dojenčki zato, ker se njihov imunski sistem še razvija. Njihova obrambna sposobnost je slabša. Za okužbo so bolj dovzetni tisti, ki niso bili dojeni ali so bili dojeni manj kot 2 meseca in imajo starejše sorojence, ki obiskujejo vrtec ali drugo obliko skupinskega varstva. V vrtcih so namreč med vrstniki zelo tesni stiki in vsi otroci še nimajo usvojenih higienskih navad, kar povečuje možnost okužbe.

 Kako se okužba prenaša?

 Okužba je kapljična. Pnevmokoki se prenašajo s človeka na človeka s kužnimi kapljicami, s kihanjem in kašljanjem. Otrok se lahko okuži ob stiku z bolnikom ali pa ob stiku s sicer zdravim bacilonoscem. Ne zbolijo vsi, ki se okužijo. Bolezen se pogosteje razvije po predhodni virusni okužbi, saj virusi, tako kot tudi tobačni dim, okvarijo obrambno sposobnost sluznice dihal in ustvarijo ugodne pogoje za vdor pnevmokokov v telo. Tu se razmnožijo in povzročijo vnetje tkiva ali organa, v katerega so prodrli. Pogosteje se bolezenski znaki pojavijo pri osebah z nezrelim ali poškodovanim imunskim odzivom in pri tistih, ki živijo v slabih socialnih razmerah.

 Kako se okužba kaže?

 Pediatri se v dispanzerjih najpogosteje srečujemo z vnetjem ušes, ki je v več kot polovici primerov povzročeno s pnevmokokom. Vnetje spremlja povišana telesna temperatura, bolečina v ušesu in pri nekaterih otrocih tudi izcedek iz ušesa ter poslabšanje sluha. Ponavljajoča se vnetja so lahko vzrok za trajno izgubo sluha. Pogoste so tudi bakteriemije, ob katerih je običajno otrok prizadet, odklanja hrano, njegova telesna temperatura je zelo povišana, a ob pregledu ne najdemo vzrokov bolezni. Bakterijske pljučnice običajno sledijo virusni okužbi dihal. Kar v 90 % je povzročitelj pljučnice pnevmokok. Že obstoječim znakom prehlada se pridružijo visoka vročina, kašelj, bolečina v prsih ali pa v trebuhu, mali otroci odklanjajo hrano in bruhajo. Gnojni meningitis predstavlja najtežjo obliko vnetja, povzročenega s pnevmokoki. Nastopi običajno nenadoma z glavobolom, bruhanjem, vročino in motnjami zavesti. Navkljub hitremu in učinkovitemu zdravljenju s penicilinskimi antibiotiki so trajne posledice pogoste in smrtnost je še vedno visoka.

 novorojencekAli je okužba s pnevmokoki lahko smrtno nevarna?

 Okužba je smrtno nevarna zlasti, ko otrok zboli z znaki meningitisa ali pa sepse, pri kateri navkljub zdravljenju prihaja do odpovedi organov. Spomnim se dveh bratcev s pljučnico, ki je prešla v sepso, in žal je bila ta za mlajšega usodna. Šestnajst let staro dekle je zbolelo nenadoma z glavobolom, bruhanjem, nezavestjo in odpovedjo srca dan po pojavu prvih znakov bolezni. Oče petletne deklice se je okužil med letovanjem ob morju in umrl zaradi pljučnice. Deklica je bila cepljena in je ostala zdrava. Okužbe s pnevmokoki so posebej nevarne za otroke z motnjami imunosti. K sreči so hudi poteki bolezni redki zaradi uspešnega zdravljenja z antibiotiki. Pretirana in nepravilna uporaba antibiotikov vodi v razvoj odpornosti nanje. Razvijajo se na antibiotike odporne bakterije. Pri slovenskih otrocih naj bi bilo 30 % pnevmokokov že odpornih na antibiotike. Če bodo zboleli, bo zdravljenje pri njih neuspešno. Bodo zaradi tega v prihodnosti otroci umirali zaradi vnetij, ki jih danes obravnavamo kot običajna, življenje ne ogrožajoča?

 Kako zmanjšamo možnost okužbe?

 Možnost okužbe lahko zmanjšamo s poostrenimi higienskimi ukrepi. Prenos okužbe je zelo težko preprečiti, dokler otrok ne osvoji ustreznih higienskih navad. Zato poskrbimo, da se čim prej nauči higiene kašljanja in kihanja ter pravilne rabe papirnatih robčkov. Staršem svetujemo, da pogosto zračijo prostore, da ne kadijo v stanovanju, da prostore in igrače ustrezno čistijo in skrbijo za ustrezno in temeljito umivanje svojih in otrokovih rok.

Najbolj zanesljivo pa je preprečevanje pnevmokoknih okužb s cepljenjem. Za dojenčke in male otroke so primerna samo konjugirana cepiva. Cepimo lahko že po šestem tednu starosti. Število odmerkov, ki jih bo otrok prejel, je odvisno od njegove starosti. Za zaščito starejših otrok in mladostnikov ter odraslih pa je poleg konjugiranega na voljo še polisaharidno cepivo. Slednje vsebuje 23 sevov pnevmokokov, vendar je njegova zaščita manjša, kot jo daje trinajstvalentno konjugirano cepivo. To vsebuje 13 sevov pnevmokokov, ki povzročajo skoraj 90 % hudih pnevmokoknih okužb pri otrocih, mlajših od 5 let. Cepivo ščiti le proti okužbi s sevi, ki so v cepivu in proti njim podobnim. Zaščita, ki jo cepivo daje, je dolgotrajna. Pomembno je tudi, da se cepivo lahko uporablja sočasno z drugimi cepivi s cepilnega programa otrok. Cepljenje je priporočeno in brezplačno za otroke, ki spadajo v katero izmed ogroženih skupin.

OkužbaDanes se starši bojimo stranskih učinkov cepiv. Ali lahko pri cepljenju proti pnevmokokom pričakujemo tudi te, so pogosti?

Res je. Veliko staršev ne zaupa cepivom in se bojijo stranskih učinkov cepljenja. Zlasti tisti, ki zavračajo cepljenje svojih otrok, navajajo najrazličnejše argumente

proti cepljenju. Njihovi razlogi za opustitev cepljenja so si praviloma zelo podobni. Večina meni, da so morebitni neželeni učinki cepiva proti neki bolezni nevarnejši od bolezni same, pa še možnost za okužbo je danes skoraj nična. Ker smo nekatere nalezljive bolezni s cepljenjem tako rekoč odpravili, se jim ne zdijo več nevarne. No, s pnevmokoki povzročene bolezni so še med nami.

Vsak pediater bi moral že ob prvem obisku v dispanzerju otrokove starše seznaniti s cepljenjem proti pnevmokoku, njegovo učinkovitostjo in stranskimi učinki.

Starši naj nato odločijo, ali bodo svojega otroka cepili ali ne. Cepimo samo zdrave otroke, brez povišane telesne temperature ali drugih znakov akutne okužbe. Cepivo, s katerim cepimo, je mrtvo, zato so stranski učinki po cepljenju redki in blagi. Običajno vidimo rdečino in oteklino na mestu cepljenja. Starši navajajo zaspanost, razdražljivost in slabši apetit na dan cepljenja. Lahko se poviša tudi telesna temperatura. V naši ambulanti nismo opažali povišane temperature in niti drugih izjemno redkih neželenih učinkov po cepljenju, ki jih proizvajalci cepiva navajajo.

Kdaj je cepljenje priporočljivo in za koga?

Cepljenje je najbolj smiselno v prvem letu življenja, saj tako otroka zaščitimo, preden pride s povzročiteljem v stik, preden lahko zboli. Za učinkovito zaščito dojenčka so potrebni 4 odmerki cepiva. Prav tako je zaželeno cepljenje otrok, ki vstopajo ali že obiskujejo vrtec ali katero drugo obliko kolektivnega varstva. Cepimo preko celega leta. Žal morajo v Sloveniji starši cepivo plačati. Cepljenje je brezplačno samo za otroke z boleznimi, ki jih posebej ogrožajo in so navedene v Programu imunoprofilakse in kemoprofilakse. Marsikateri starš si premisli in otroka ne cepi, ko se seznani s ceno cepiva. Cepljenje je priporočljivo za vse otroke, zaradi neposredne zaščite in posrednega zaviranja pojava odpornosti na antibiotike.

Okužba je kapljična. Pnevmokoki se prenašajo s človeka na človeka s kužnimi kapljicami, s kihanjem in kašljanjem.

Okužba je smrtno nevarna zlasti, ko otrok zboli z znaki meningitisa ali pa sepse, pri kateri navkljub zdravljenju prihaja do odpovedi organov.


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE