Samo ena je MAMA | mama.si

Samopregledovanje dojk

rakdojke-120x67Rak dojk v Sloveniji najpogostejša oblika raka pri ženskah

V Sloveniji je rak dojk, kot v večini evropskih držav, najpogostejša oblika raka pri ženskah, saj je vsak peti nov primer raka pri ženskah rak dojk. S skoraj 1000 novimi bolnicami letno se Slovenija uvršča na sredino svetovne lestvice pogostosti različnih vrst raka. V Sloveniji je v povprečju ogrožena vsaka trinajsta ženska, ki lahko do svojega 75. leta zboli za rakom dojk. Izjemno redko se rak dojk pojavi pred 30. letom, saj tri četrtine žensk zboli po 50. letu starosti. Zaradi raka dojk v Sloveniji vsako leto umre skoraj 400 žensk. Rak dojk je sicer dobro ozdravljiva bolezen, če se odkrije dovolj zgodaj.

 

V povprečju je v Evropi vsaka deseta ženska ogrožena, da do 75. leta starosti zboli za rakom dojke. V državah Evropske unije je vsako leto več kot 270.000 novih primerov raka dojk, letno pa zaradi raka dojk umre 87.000 žensk. Delež bolnic, ki preživijo, se razlikuje med posameznimi državami, pokrajinami in celo med posameznimi bolnišnicami v isti državi. V Sloveniji bolj zbolevajo ženske v osrednji in zahodni Sloveniji, manj pa v vzhodni Sloveniji.

 

Med bolj ogrožene ženske sodijo tiste, ki so že bile zdravljene zaradi raka dojk, ženske, katerih mati, sestra ali hči je že bila zdravljena, ženske, ki so prvič postale matere po tridesetem letu, in ženske, ki imajo benigne ali nerakave spremembe dojk in pomenijo večjo ogroženost za raka dojk. Zanje je priporočljivo, da opravijo mamografijo na dvanajst do osemnajst mesecev od 40. do 49. leta starosti, kasneje pa na dve leti.

 

Breast-Self-ExaminationRak dojk je ena izmed najbolj nevarnih bolezni za ženske

Maligne bolezni raka so po svetu in tudi po Sloveniji različno pogoste. Vsako leto za rakom zboli več ljudi. Med vzroki smrti je rak v razvitem svetu in v Sloveniji na drugem mestu, takoj za boleznimi srca in ožilja. Med najpogostejšimi vzroki za večanje števila bolnikov z rakom so: staranje prebivalstva, vedno boljše diagnostične metode, ki odkrivajo več rakavih bolezni, in vedno večja izpostavljenost prebivalstva nevarnim dejavnikom. Rak dojk pa ni izključno bolezen žensk, med obolelimi je tudi odstotek moških.

 

S pregledovanjem in spoznavanjem svojih dojk naj bi dekleta pričela že v poznih najstniških letih in nadaljevala vse življenje. Pregled je treba opraviti enkrat mesečno, po končani menstruaciji. Po izgubi menstruacije bi si ženske morale pregledati dojke na izbrani dan v mesecu. Z rednim pregledovanjem ženska najbolje spozna svoje dojke in hitro ugotovi, kdaj spremembe niso običajne.

 

 

Kako se pregledujemo same?

Po kopanju si oglejte dojke v ogledalu in jih primerjajte. Prepričajte se, da ni nobenih vidnih sprememb. Nato sklenite roke za glavo in ponovno poglejte, ali so opazne kakšne spremembe.
Dvignite desno roko in položite levo dlan na desno dojko. Iztegnite prste in jih stisnite skupaj ter s krožnimi gibi pretipajte celo dojko. Začnite na zunanjem obodu dojke in se z roko pomikajte proti bradavici. Ponovite postopek še za levo dojko.
Nagnite se naprej in podprite desno dojko z desno roko. Z nežnimi krožnimi gibi leve roke rahlo pritiskajte na dojko. Ponovite postopek še za desno dojko.
Nagnite se naprej, spustite levo roko. S stisnjenimi prsti desne roke pretipajte levo pazduho, nato ponovite pregled še z razprtimi prsti. Ponovite postopek še za desno pazduho.
images

Na kakšne znake moramo biti pozorni ob samopregledovanju dojk?

Bulica ali zatrdlina v dojki oz. pod pazduho.
Vdrta prsna bradavica ali spontan izcedek iz dojke.
Sprememba oblike ali velikosti dojke.
Sprememba barve kože.
Če opazite katerega izmed teh znakov, obiščite zdravnika družinske medicine ali ginekologa oziroma kliknite na www.europadonna-zdruzenje.si, kjer si lahko preberete več o raku dojk.
Rak dojk in načrtovanje materinstva

Ker rak dojk prizadene vse več mlajših žensk, se pogosto postavlja vprašanje, ali je po zdravljenju možno oziroma zdravo imeti otroka oziroma ali bo ta otrok zdrav. Prof. dr. Tanja Čufer, dr. med., predstojnica oddelka za internistično onkologijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, ki za združenje Europa Donna odgovarja na to vprašanje, je nanj odgovorila pritrdilno.

 

Najprej je treba poudariti, da lahko do nosečnosti pride že med zdravljenjem in takoj po njem, vendar to vsekakor ni priporočljivo, zato bi morale ženske med zdravljenjem uporabljati zanesljivo kontracepcijo. Delovanje jajčnikov se med hormonskim zdravljenjem sicer spremeni, vendar pa se redna menstruacija in možnost zanositve pri mladih ženskah po navadi vrneta, sicer pa pri tem pomagajo zdravila. Na splošno velja, da se nosečnost odsvetuje dve leti po zdravljenju (zaradi možnih neželenih stranskih učinkov zdravljenja), kasneje pa ni več zadržkov. Prav tako nosečnost ne poveča tveganja za ponovitev raka dojk in po sedanjih opažanjih tudi ni več okvar ploda ali nenormalnega razvoja otrok, ki so se rodili mladim ženskam (ali moškim) po zdravljenju raka.

 

U.K.

 


Tag-i

Sorodni članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE