Samo ena je MAMA | mama.si

Resnica o kontracepciji, pojasnjena v 10 preprostih dejstvih

Ja, ja, vemo, kaj si mislite. Pametni ste, vse veste. Kontracepcijo poznate. Dolgočasne lekcije o spolnosti res ne potrebujete.

A tu je težava. Kar se tiče varne spolnosti, obstaja velika verjetnost, da se s prijatelji igrate telefončke. Morda ste dobili nasvet od najboljše prijateljice ali prijatelja. Ona ali on ga je morda slišal/-a od svojega bratranca ali sestrične. Ta pa od bratove punce. In ta od sosedove varuške. In tako dalje.

 

Pri takem prenašanju govoric informacije niso vedno popolne. Ankete so pokazale, da številni mladi še vedno nimajo jasnih predstav o spolnosti in kontracepciji.[i] Marsikaj, kar ste slišali, je lahko napačno, nevarno ali preprosto neumno.

Čas je, da to popravimo. 26. september je svetovni dan kontracepcije. To je priložnost, da razširimo resnico o kontracepciji in vam pomagamo, da prevzamete nadzor nad svojim spolnim zdravjem.Za lažji začetek pogovora smo sestavili seznam 10 preprostih dejstev o spolnosti, ki bi jih moral vsakdo poznati.

 

 Dejstvo št. 1: Ženske lahko zanosijo tudi pri prvem spolnem odnosu.

Morda ste kdaj slišali, da jo pri prvem spolnem odnosu odneseš brez posledic in da kontracepcija ni potrebna.

Na žalost to preprosto ni res. Tega ne podpirajo nobeni znanstveni dokazi. Za zanositev je potrebno le srečanje med semenčico in jajčecem. Če ima fant semenčice in dekle jajčece, lahko zanosite. Tako preprosto je. Ni pomembno, ali je bil to vaš prvi ali tisoči spolni odnos.

 
Dejstvo št. 2: »Prekinjen spolni odnos« ali »metoda umika« ne deluje prav dobro.

Prekinjen spolni odnos, znan tudi kot »metoda umika«, je verjetno najstarejša oblika kontracepcije na svetu. Je tudi ena najbolj tveganih, in sicer zaradi dveh razlogov.

Prvič, zanaša se na izbiro pravega trenutka in ogromno sreče. Izliv je kot strela − udari naključno.Pravi trenutek je težko določiti in večina moških se v velikem trenutku le s težavo nadzoruje. Če se umaknejo le pol sekunde prepozno, so semenčice že na poti do jajčnikov.

A tudi če se moški umakne pravočasno, ne pomeni, da ste varni. Med spolnim odnosom moški proizvajajo predejakulacijsko tekočino, znano kot predejakulat, ki lahko vsebuje semenčice, te pa lahko oplodijo žensko jajčece.

Zaključek? Prekinjen spolni odnos je tvegano početje. Pogosto je nezadovoljujoč za oba partnerja, še vedno pa obstaja precejšnja verjetnost zanositve.

prekinjenodnos

Dejstvo št. 3: Ženske lahko zanosijo tudi med menstruacijo.

Številne ženske mislijo, da med menstruacijo ne potrebujejo kontracepcije. Dejansko pa je stvar malo bolj zapletena.

Res je, da so ženske nekaj dni v mesecu plodnejše kot druge dni, a to ne pomeni, da spolni odnos v manj plodnih dneh ni tvegan. Semenčice so trdožive in ne odnehajo kar tako. V maternici lahko preživijo do šest dni[ii]. Če imate torej spolne odnose na dan, ko niste plodni – na primer v sredo – te trdožive semenčice preživijo do sobote in čakajo na drugo priložnost.

 

 Dejstvo št. 4: Kontracepcijske tabletke ne vplivajo na telesno težo ženske.

Številne mlade ženske se izogibajo kontracepcijskim tabletkam, ker jih skrbijo odvečni kilogrami. A neuporaba kontracepcije ni prav dober način, da ostanete vitki − je dober način, da zanosite.

Na začetku jemanja kontracepcijskih tabletk nekatere ženske opazijo spremembe telesne teže. A te spremembe so le začasne in nobenih dokazov ni, da kontracepcijske tabletke dolgoročno vplivajo na pridobivanje kilogramov. Če vas skrbi, kako bodo tabletke vplivale na vašo telesno težo, se pogovorite z ginekologom.

 

 Dejstvo št. 5: Spolnost je tudi s kondomom enako zabavna.

Kondomi so edino kontracepcijsko sredstvo, ki vas ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami (SPO) in nenačrtovano nosečnostjo. Veliko moških jih ne mara uporabljati, ker se jim zdi, da zmanjšajo občutljivost in potem spolnost ni več tako zabavna.

To preprosto ni res. Študije so pokazale, da pari, ki uporabljajo kondome, v spolnosti prav tako uživajo kot pari, ki jih ne.[iii] Pomembno pa je, da uporabite pravi kondom. Na voljo so v vseh oblikah, velikostih in debelinah in če boste malo pobrskali naokoli, boste našli primernega zase.

Ne pozabite uporabiti lubrikanta – spolnost postane varnejša in v njej oba bolj uživata. Lubrikanti na vodni osnovi so po navadi najboljši. Lubrikanti na oljni osnovi lahko poškodujejo kondom iz lateksa in povzročijo, da poči ali zdrsne dol.

 

Dejstvo št. 6: Semenčic po spolnem odnosu ne morete izprati.

Če ste ena izmed tistih žensk, ki takoj po spolnem odnosu tečejo v kopalnico, imamo za vas slabo novico. S prhanjem, obiskom stranišča ali izpiranjem nožnice ne boste preprečili zanositve.

Zakaj? Ker so semenčice odlične plavalke. Če bi lahko tekmovale na olimpijskih igrah, bi se najboljši dobitniki zlate medalje lahko poskrili od sramu.

Takoj ko moški doživi izliv, se milijoni semenčic z največjo hitrostjo poženejo na pot navzgor po materničnem vratu in si obupano želijo doseči vaše jajčnike.Do takrat, ko pridete v kopalnico, da bi se umili, je večina semenčic že visoko v vašem razmnoževalnem sistemu in zunaj vašega dosega.

 

Dejstvo št. 7: Ženske imajo lahko kljub jemanju kontracepcijskih tabletk pozneje otroke.

Nekatere ženske se izogibajo tabletkam, ker jih skrbi, da pozneje ne bodo mogle imeti otrok. A prav nobenih dokazov ni, da bi zaradi hormonskih kontracepcijskih sredstev postali neplodni.

Ko spolno aktivne ženske prenehajo jemati kontracepcijske tabletke, ena od petih zanosi v prvem mesecu in skoraj polovica v prvih treh mesecih.[iv]Zato se le sprostite. Če zdaj jemljete kontracepcijske tabletke, da še ne bi imeli otrok, jih boste lahko imeli, ko boste pripravljeni.

 

 Dejstvo št. 8: Kondom lahko uporabite samo enkrat.

Da bi kondom uporabili še enkrat? Bljak. Ne le, da je nekoliko ogabno, je tudi popolnoma neučinkovito pri zaščiti pred nosečnostjo in spolno prenosljivimi okužbami (SPO).

Razjasnimo stvari: kondom lahko uporabite enkrat in samo enkrat. Kondomi so narejeni iz zelo tankega materiala. Če ga uporabljate znova in znova, se bo sčasoma obrabil in strgal. Poleg tega spermicid, ki ga vsebuje kondom, učinkuje le, ko kondom uporabite prvič.

Niti pomislite ne, da bi kondom uporabili ponovno. Po spolnem odnosu ga odvrzite naravnost v koš in naslednjič uporabite novega, tudi če je to že čez nekaj minut.

 

Dejstvo št. 9: Dojenje ni zanesljiva kontracepcija.

Teoretično z dojenjem novorojenega otroka lahko preprečite zanositev. A to deluje le pod dvema pogojema. Prvi je, da se menstruacija še ni vrnila. Drugi pa, da otroka dojite redno, večkrat na dan. Če eden izmed teh pogojev ni več izpolnjen, lahko spet zanosite.

Podobno kot velja za »Prekinjen spolni odnos«, se tudi uporaba dojenja kot kontracepcijskega sredstva zanaša bolj na srečo in naključje kot na kaj drugega.Če hočete zares preprečiti ponovno zanositev, uporabljajte nekaj zanesljivejšega, na primer kondome ali kontracepcijske tabletke.

 

 Dejstvo št. 10: Z aplikacijami na pametnih telefonih v resnici ne morete slediti svojemu menstruacijskemu ciklusu.

Nekatere ženske skušajo preprečiti zanositev, tako da imajo spolne odnose samo v neplodnih dneh. Pri tem so jim v pomoč številne aplikacije za pametne telefone.

A pomnite, da je pametni telefon samo naprava − ne ve, kaj se zares dogaja v vašem telesu. Nekatere ženske imajo neredne menstruacije, kar pomeni, da se njihovi plodni dnevi vsak mesec spreminjajo. Aplikacija za pametni telefon teh sprememb ne more napovedati.

Aplikacije so lahko uporabne, da se bolje poučite o ciklusu plodnosti, vendar se ne smete nikoli zanašati, da so 100-odstotno zanesljive. Da boste nosečnost zagotovo preprečili, uporabite učinkovito kontracepcijsko metodo.

 

Če si boste zapomnili teh deset preprostih dejstev, boste preprečili nenačrtovano nosečnost in spolno prenosljive okužbe (SPO).Če želite izvedeti več o tem, katera kontracepcijska metoda je prava za vas, se pogovorite z ginekologom ali obiščite spletno stran www.slovenia.your-life.com. Na njej boste našli veliko uporabnih in jasnih nasvetov o varni spolnosti in kontracepciji.

 

NUJNAKONTRACEPCIJAO svetovnem dnevu kontracepcije

Svet, v katerem je vsaka nosečnost načrtovana. To je ambiciozen cilj svetovnega dneva kontracepcije, ki je vsako leto 26. septembra.Projekt, osredotočen na vlade, medije in splošno javnost, odstira pogled na spolnost in kontracepcijo v več kot 70 državah. Podpira ga mreža dvanajstih mednarodnih partnerjev, vključno z nevladnimi organizacijami, vladno organizacijo ter znanstvenimi in medicinskimi združenji.

 

Svetovni dan kontracepcije je del širše kampanje, ki poteka pod geslom Tvoje življenje. Tvoja prihodnost. Kontracepcija – spoznaj vse možnosti. Kampanja, ki jo podpira družba Bayer HealthCare, skuša opolnomočiti mladino pri sprejemanju odločitev o svojem spolnem in reproduktivnem zdravju na podlagi prejetih informacij.

Delež nenačrtovanih nosečnosti je visok.

Pomen te pobude je še preveč jasen. Izmed 208 milijonov nosečnosti, ki se vsako leto zgodijo po svetu, jih je več kot 41 % nenačrtovanih. Skoraj polovica teh nosečnosti se konča s splavom.[v] To je posledica omejenega dostopa do kontracepcije, nepravilne uporabe razpoložljivih metod in pomanjkanja spolne izobrazbe.[vi]

Težava je najhujša med mladimi, še zlasti v državah z nizkimi in srednje visokimi prihodki. Vsako leto rodi okoli 16 milijonov deklet, starih od 15 do 19 let, in še milijon deklet, mlajših od 15 let[vii].

 

Kampanja Tvoje življenje. Tvoja prihodnost. Kontracepcija – spoznaj vse možnostis svojim novim, komunikativnim pristopom, ki neposredno nagovarja mladino, utira nove poti. Mladim omogoča, da brez zadržkov in odprto postavljajo vprašanja o spolnem zdravju.

 

Nenačrtovana nosečnost in kontracepcija
Tvoje življenje. Tvoja prihodnost. Kontracepcija – spoznaj vse možnosti
Težava na kratko

 

Če je nosečnost nenačrtovana ali če se zgodi prezgodaj v življenju, ima daljnosežne posledice. Vpliva na žensko, njeno družino in njeno celotno skupnost.

 

·         Izmed 208 milijonov nosečnosti, ki se vsako leto zgodijo po svetu, jih je 41 % nenačrtovanih. Skoraj polovica teh nosečnosti se konča s splavom.[1]

 

·         Po oceni za leto 2014, 225 milijonov žensk, ki niso želele zanositi, ni imelo dostopa do učinkovite kontracepcijske metode.[2]

 

·         11 % otrok rodijo dekleta, stara 15–19 let. To pomeni okrog 16 milijonov mladostniških nosečnosti na leto.[3]

 

·         Pri dekletih v tem starostnem obdobju so zapleti zaradi nosečnosti in poroda vodilni vzrok smrti.[4]

 

·         Vsaj 10 % žensk, ki so imele spolne odnose že pred 15. letom, navaja, da so to počele pod prisilo. Prisilni spolni odnos pogosto privede do nenačrtovane mladostniške nosečnosti.[5]

 

·         Ocenjujejo, da je 33 milijonov nenačrtovanih nosečnosti na leto posledica nerabe, odpovedi ali nepravilne uporabe kontracepcije.[6]

 

·         95 % mladostniških porodov se zgodi v državah z nizkimi in srednje visokimi prihodki.[7]

 

·         A delež mladostniških porodov je presenetljivo velik tudi v nekaterih razvitih državah, kot so ZDA (29,4 %), Turčija (29,6 %) in Rusija (25,2 %) – v primerjavi z Avstralijo (16,0 %), Francijo(9,4 %) in Nemčijo (8,0 %).[8]

 

·         V Sloveniji je delež mladostniških porodov nizek  (1,0 %).[9]

 

·         Polovica mladostniških porodov se zgodi v Bangladešu, Braziliji, Demokratični republiki Kongo, Etiopiji, Indiji, Nigeriji in ZDA.[10]

 

·         V ZDA je vsaj 75 % mladostniških nosečnosti nenačrtovanih.[11]

 

·         V ZDA so pogoste večkratne mladostniške nosečnosti. Leta 2013 so skoraj enega izmed petih otrok rodile najstnice, ki so že imele enega ali več otrok.[12]

 

 Ogrožene ženske: Tveganje za nosečnost in nevaren splav

 

Nenačrtovane in mladostniške nosečnosti ogrožajo zdravje žensk po vsem svetu, še zlasti v državah v razvoju.

 

·         Po ocenah je leta 2013 med porodom umrlo 289.000 žensk.[13]

 

·         Med letoma 1990 in 2013 se je globalna stopnja smrtnosti mater povečala za 45 %.[14]

 

·         Mladostniška nosečnost lahko vodi do anemije, malarije in poporodne krvavitve ter duševnih motenj, kot je depresija.[15]

 

·         Vsako leto pri okrog treh milijonih deklet, starih od 15 do 19 let, opravijo nevaren splav.[16]

 

·         Ti nevarni splavi so odgovorni za 13 % smrti mater.[17]

 

·         Skoraj ena tretjina vseh mater umre v Indiji (50.000 na leto) in Nigeriji (40.000 na leto).[18]

 

·         Leta 2013 je bila globalna stopnja umrljivosti mater (MMR) 210 smrti na 100.000 živorojenih otrok.[19]

 

·         Skoraj vsako smrt in invalidnost, povezano s splavom, bi lahko preprečili s spolnim izobraževanjem, učinkovito uporabo kontracepcije in zagotavljanjem varnih, zakonitih splavov z ustrezno zdravstveno oskrbo.[20]

 

·         Številne ženske ne morejo splaviti zaradi restriktivnih zakonov, stroškov in predpisov ter družbene stigme in moralnega nasprotovanja.[21]

 

Merjenje družbenoekonomskega učinka

 

Nenačrtovane in mladostniške nosečnosti za družbo pomenijo hudo finančno obremenitev. Zaradi njih odtekajo sredstva iz zdravstvenega sistema, socialne službe občutijo pritisk in ljudje ostajajo ujeti v kolesje revščine in prikrajšanosti.

 

·         Mladostniške nosečnosti ameriške davkoplačevalce stanejo 9,4–28 milijard dolarjev na leto.[22]

 

·         Mladostniški starši manj verjetno dosežejo ekonomsko neodvisnost in se verjetneje zanašajo na socialne storitve.[23]

 

·         V ZDA le 38 % žensk, ki so rodile pred 18. letom, do 22. leta konča srednjo šolo. Tretjina najstniških mater, ki opustijo srednješolsko izobraževanje, to stori zaradi nosečnosti oziroma starševstva. Delež je med Američankami afroameriškega (38 %) in latinskega (36 %) porekla še večji.[24]

 

·         Ženske pomembno prispevajo k svetovnemu gospodarstvu. V podsaharski Afriki 60 do 80 % kmetijskih delavcev predstavljajo ženske.[25]

 

·         Z izboljševanjem položaja žensk v družbi lahko izboljšamo produktivnost, stabiliziramo institucije in naslednji generaciji zagotovimo boljšo prihodnost.[26]

 

V poročilu Guttmacherjevega inštituta[27] ugotavljajo, da izboljšave v spolni in reproduktivni zdravstveni oskrbi prinašajo številne družbenoekonomske koristi, kot so:

 

·         rast BDP in BDP na prebivalca;

 

·         povečanje števila delovno aktivnih odraslih glede na odvisne otroke;

 

·         manjši javni izdatki za izobraževanje, bivanje, vodo in sanitarne storitve;

 

·         manjši pritisk na okoljske vire.

 

Dostop do kontracepcije omogoča boljšo prihodnost

 Če bi imela vsaka ženska dostop do zanesljive oblike kontracepcije, bi bile številne aktualne težave rešene. Oglejte si spodnje projekcije[28] Svetovne zdravstvene organizacije (WHO):

 

·         Število nenačrtovanih nosečnosti bi padlo za 70 %, s 74 milijonov na 22 milijonov na leto.

·         Število smrti mater bi padlo za 67 %, z 290.000 na 96.000.

·         Število smrti dojenčkov bi padlo za 77 %, z 2,9 milijona na 660.000.

·         Prenos virusa HIV z mater na novorojenčke bi se zmanjšal za 93 %.

 

Na voljo je več kot 15 zanesljivih kontracepcijskih metod. Če želite izvedeti več o njih, obiščite spletno stran www. slovenia.your-life.com.

 

Spolno prenosljive okužbe (SPO) in spolno zdravje

 

Smiselni pogovori o nosečnosti in porodu morajo vključevati tudi SPO. A na številnih koncih sveta mladi zaradi stigme in tabujev ostajajo nevarno napačno poučeni o spolnem zdravju.

 

·         V približno 87 % javnih šol v ZDA učijo, da je spolna vzdržnost najboljša metoda za preprečevanje nosečnosti, okužbe s HIV in drugimi SPO.[29]

 

·         Napake takega pristopa so očitne: V ZDA se izmed 20 milijonov primerov SPO, o katerih poročajo vsako leto, polovica pojavi pri mladih, starih 15–24 let.[30]

 

·         Podoben problem imajo v Čilu, kjer je zaradi verske in politične kulture poučevanje mladine o kontracepciji močno odsvetovano. V čilenskih šolah pogosto spodbujajo vzdržnost, namesto da bi zagotovili celovito spolno izobraževanje. Nekateri politiki obsojajo omenjanje kontracepcije pri izobraževanju mladih o spolnosti.[31]

 

·         Po vsem svetu je delež ozdravljivih SPO največji med mladostniki in mladimi odraslimi, mlajšimi od 25 let. Vsako leto se pri enem izmed 20 mladostnikov in mladih odraslih pojavi nova SPO.[32]

·         Med letoma 2000 in 2012 se je umrljivost zaradi HIV povečala za več kot 300 %. HIV je zdaj drugi najpogostejši vzrok smrti med mladostniki po svetu.[33]

·         Spolno nasilje povečuje tveganje za HIV in druge SPO. Enako velja tudi za spolno prisilo – vključno z obljubami denarja, daril in napredovanja – kar lahko mlade ženske spodbudi k nezaščitenim spolnim odnosom s starejšimi moškimi.[34]

 

Izobraževanje in kontracepcija sta pomembnejša kot kadar koli prej

 

V plodno obdobje trenutno vstopa največja skupina mladih do zdaj. Njihovo spolno vedenje bo imelo ogromen vpliv na svetovno prebivalstvo.

 

·         Več kot 17 % svetovnega prebivalstva je starega 15–24 let.[35]

 

·         Pri pripravi na zmenek, ki bi se lahko končal s spolnim odnosom, je za 44 % anketirancev pomembnejša osebna higiena – vključno s prhanjem, depiliranjem in nanosom parfuma – kot ustrezna kontracepcija.[36]

 

·         Zaradi zadrege številni mladi zdravnikov ne povprašajo o kontracepciji. To težavo je navedlo 55 % Kenijcev, 24 % Američanov in 46 % Brazilcev ter 57 % Kitajk in 50 % Singapurk.[37]

 

·         V Argentini je 42 % anketirancev povedalo, da so se najbolj bali, da bi starši in sorodniki izvedeli, da imajo oziroma načrtujejo spolne odnose.[38]

 

·         25–30 % mladih je prejelo neustrezen nasvet o kontracepciji – običajno od prijateljev ali na internetu, včasih pa tudi od učiteljev.[39]

 

·         V Evropi 45 % mladostnikov trdi, da so »dobro obveščeni« o kontracepciji. A 30 % jih verjame, da je prekinjen spolni odnos varna oblika kontracepcije.[40]

 

·         S pomočjo celovitega spolnega izobraževanja mlade poučujemo o njihovih pravicah in odgovornosti pri spolnosti. Tako pridobijo koristne življenjske veščine in postanejo sposobni sprejemanja samostojnih odločitev na podlagi prejetih informacij.[41]

 

·         Dokazi kažejo, da lahko s kakovostnim celovitim spolnim izobraževanjem prvo spolno izkušnjo pri mladih lahko preložimo na pozneje. Tako jih tudi odvračamo od nezaščitenih spolnih odnosov in zmanjšamo število spolnih partnerjev, ki jih imajo mladi.[42]

 

 

Tvoje življenje. Tvoja prihodnost. Kontracepcija – spoznaj vse možnosti

 

Svetovni dan kontracepcije, 26. september, je vsakoletni vrhunec stalne kampanje za izboljšanje spolnega zdravja. Kampanja poteka pod geslom Tvoje življenje. Tvoja prihodnost. Kontracepcija – spoznaj vse možnosti in ubira nov pristop k spolnemu izobraževanju. Njen končni cilj je svet, v katerem je vsaka nosečnost načrtovana.

 

Kampanja ima svojo spletno stran, www.slovenia.your-life.com, na kateri lahko mladi dobijo točne in objektivne nasvete o kontracepciji. Vsebina je predstavljena jasno in med seboj povezano, brez predsodkov ali pridiganja.

 

Kampanjo Tvoje življenje. Tvoja prihodnost. Kontracepcija – spoznaj vse možnostivodi koalicija dvanajstih mednarodnih partnerjev:

 

·         Azijsko-pacifiški svet za kontracepcijo (Asia Pacific Council on Contraception, APCOC)

·         Centro Latinoamericano de Salud y Mujer (CELSAM)

·         DSW (Deutsche Stiftung Weltbevoelkerung)

·         EngenderHealth

·         Evropsko združenje za kontracepcijo in reproduktivno zdravje (European Society of Contraception and Reproductive Health, ESC)

·         Mednarodna federacija za otroško in mladostniško ginekologijo (International Federation of Pediatric and Adolescent Gynecology (FIGIJ))

·         Mednarodna federacija za načrtovano starševstvo (International Planned Parenthood Federation, IPPF)

·         Marie Stopes International (MSI)

·         Population Services International (PSI)

·         Svet za prebivalstvo (The Population Council)

·         Agencija Združenih držav za mednarodni razvoj (United States Agency for International Development (USAID))

·         Women Deliver (WD)

 

Te organizacije skušajo s podporo družbe Bayer HealthCare opolnomočiti mlade po vsem svetu, da bi na podlagi prejetih informacij sprejemali odgovorne odločitve o spolnem in reproduktivnem zdravju.

 

 

 

 Reference:
[1]Singh, S., Sedgh, G., Hussain, R., (2010). Unintended pregnancy: worldwide levels, trends, and outcomes. Stud Fam Plann 2010, 41(4): 241-250, URL:
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21465725 [10/08/2015].
[2]Singh, S., Darroch J.E., Ashford L.S., (2014). Adding It Up: The Costs and Benefits of Investing in Sexual and Reproductive Health 2014, New York: Guttmacher Institute, 4-10, URL: https://www.guttmacher.org/pubs/AddingItUp2014.html [10/08/2015].
[3]WHO, (2015). Maternal, newborn, child and adolescent health, URL: http://www.who.int/maternal_child_adolescent/topics/maternal/adolescent_pregnancy/en/[10/08/2015].
[4]IPPF, (2013). Young people’s rights, URL:
http://www.ippf.org/our-work/what-we-do/adolescents/rights [10/08/2015].
WHO, (2015). Adolescent pregnancy, URL:
http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs364/en/ [10/08/2015].
[5]WHO, (2015). Maternal, newborn, child and adolescent health, URL: http://www.who.int/maternal_child_adolescent/topics/maternal/adolescent_pregnancy/en/[10/08/2015].
[6] WHO, Unsafe Abortion—Global and Regional Estimates of the Incidence of Unsafe Abortion and Associated Mortality in 2008, 6th ed, 2011, URL: http://www.who.int/reproductivehealth/publications/unsafe_abortion/9789241501118/en/
[7]WHO, 2015). Maternal, newborn, child and adolescent health, URL: http://www.who.int/maternal_child_adolescent/topics/maternal/adolescent_pregnancy/en/[10/08/2015].
[7]United Nations (2015). Maternal, newborn, child and adolescent health, URL: http://www.who.int/maternal_child_adolescent/topics/maternal/adolescent_pregnancy/en/[10/08/2015].
[8]United Nations Statistics Division, (2015). Demographic Yearbook 2013. New York, NY: United Nations, URL:
http://unstats.un.org/unsd/demographic/products/dyb/dyb2013/Table10.pdf[10/08/2015].
[9] Vir: NIJZ.    https://podatki.nijz.si/pxweb/sl/NIJZ%20podatkovni%20portal/
[10]WHO, (2015). Maternal, newborn, child and adolescent health, URL: http://www.who.int/maternal_child_adolescent/topics/maternal/adolescent_pregnancy/en/[10/08/2015].
[11] Mosher, W. D., Jones, J., Abma, J.C., (2012). Intended and unintended births in the United States: 1982-2010. National Health Statistics Reports, URL:
http://www.cdc.gov/nchs/data/nhsr/nhsr055.pdf[10/08/2015].
[12] Centers for Disease Control and Prevention. (2013). Vital signs: Repeat births among teens – United States, 2007 – 2010. Morbidity and Mortality Weekly, 62(13), 249-255, URL: http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm6213a4.htm?s_cid=mm6213a4_w [08/13/2015].
[13] WHO, (2015). Maternal mortality, URL: http://www.who.int/gho/maternal_health/mortality/maternal/en/ [10/08/2015].
[14] WHO, (2015). Maternal mortality, URL: http://www.who.int/gho/maternal_health/mortality/maternal/en/index1.html [10/08/2015].
[15]WHO, (2015). Maternal, newborn, child and adolescent health, URL: http://www.who.int/maternal_child_adolescent/topics/maternal/adolescent_pregnancy/en/[10/08/2015].
[16] WHO, (2015). Adolescent pregnancy, URL:
http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs364/en/ [10/08/2015].
[17]WHO, (2015). Preventing unsafe abortion, URL:
http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs388/en/ [10/08/2015].
[18] WHO, (2015). Trends in Maternal Mortality: 1990-2013. Estimates by WHO, UNICEF, UNFPA, The World Bank and the United Nations Population Division, URL: http://www.who.int/reproductivehealth/publications/monitoring/maternal-mortality-2013/en/ [10/08/2015].
[19]WHO, (2015). Preventing unsafe abortion, URL:
http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs388/en/ [10/08/2015].
[20] Ibid.
[21] Ibid.
[22] The National Campaign to Prevent Teen and Unplanned Pregnancy. (2013). Counting it up: The public costs of teen childbearing: key data. Washington, DC: The National Campaign to Prevent Teen andUnplanned Pregnancy. URL:
http://thenationalcampaign.org/sites/default/files/resource-primary-download/counting-it-up-key-data-2013-update.pdf[10/08/2015].
[23] Shuger, L., (2012). Teen Pregnancy and High School Dropout: What Communities Can Do to Address These Issues. Washington, DC: The National Campaign to Prevent Teen and Unplanned Pregnancy, URL: https://thenationalcampaign.org/resource/teen-pregnancy-and-high-school-dropout [10/08/2015].
[24] Perper, K., Peterson, K., Manlove, J., (2010). Diploma Attainment Among Teen Mothers, URL: http://www.childtrends.org/?publications=diploma-attainment-among-teen-mothers [10/08/2015].
[25] Women Farmers’ Productivity in Sub-Saharan Africa (n.d.), URL: http://www.unep.org/training/programmes/Instructor%20Version/Part_2/Activities/Human_Societies/Agriculture/Supplemental/Women-Farmers_Productivity_in_Sub_Saharan_Africa.pdf[10/08/2015].
[26] The World Bank, (2012). World Development Report 2012. Washington, DC: The World Bank, URL: http://econ.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/EXTDEC/EXTRESEARCH/EXTWDRS/EXTWDR2012/0,,contentMDK:22999750~menuPK:8154981~pagePK:64167689~piPK:64167673~theSitePK:7778063,00.html [10/08/2015].
[27]Singh, S., Darroch J.E., Ashford L.S., (2014). Adding It Up: The Costs and Benefits of Investing in Sexual and Reproductive Health 2014, New York: Guttmacher Institute, URL: https://www.guttmacher.org/pubs/AddingItUp2014.html[10/08/2015].
[28]Ibid.
[29]Department of Health Services, Center for Disease Control and Prevention (CDC), School Health Policies and Programs Study 2006 Pregnancy Prevention, Atlanta: CDC, 2007. http://www.cdc.gov/healthyyouth/shpps/2006/factsheets/pdf/FS_PregnancyPrevention_SHPPS2006.pdf
[30]Centers for Disease Control and Prevention, (2014). Reported STDs in the United States. 2013 National Data for Chlamydia, Gonorrhea, and Syphilis, URL:
http://www.cdc.gov/nchhstp/newsroom/docs/STD-Trends-508.pdf [10/08/2015].
[31] IPPF, (2013). Preventing Teen Pregnancy with Sex Education in Chile, URL: http://www.ippf.org/our-work/stories/volunteers/Preventing-Teen-Pregnancy-Sex-Education-Chile [10/08/2015].
[32] Dehne, K.L., Riedner, G. (2005). Sexually transmitted infections among adolescents : The need for adequate health service, World Health Organization, URL: http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/43221/1/9241562889.pdf
[33]WHO, (2015). Adolescent health epidemiology, URL: http://www.who.int/maternal_child_adolescent/epidemiology/adolescence/en/ [10/08/2015].
[34]Singh, S., Darroch J.E., Ashford L.S., (2014). Adding It Up: The Costs and Benefits of Investing in Sexual and Reproductive Health 2014, New York: Guttmacher Institute, URL: https://www.guttmacher.org/pubs/AddingItUp2014.html [10/08/2015].
[35]WHO, (2015). Youth engagement at the 2014 Partners’ Forum, URL: http://www.who.int/pmnch/about/governance/partnersforum/youth/en/index4.html [10/08/2015].
[36] Bayer HealthCare, (2010). Data on file. Contraception: Whose responsibility is it anyway? Survey. Fieldwork carried out by GFK Healthcare. May 2010
[37]Bayer HealthCare, (2011). Data on file. Clueless or Clued up: Your right to be informed about contraception. Media Report. Fieldwork carried out by GFK Healthcare.
[38] Ibid.
[39] Ibid.
[40]Bayer HealthCare, (2012). Data on file. It’s Your Future. A Look at the young people around the world and their attitudes towards sex and contraception. Media Report.
[41]IPPF, (2013). Comprehensive sexuality education, URL:
http://www.ippf.org/our-work/what-we-do/adolescents/education[10/08/2015].
[42]Ibid.

Tag-i

Starejši in novejši članki

PRIJAVI SE NA E-NOVICE