Velikost je pomembna. Kadar govorimo o centimetrih in kilogramih vašega dojenčka, seveda. Nekateri so preokrogli, drugi predrobni. Nekateri se nikoli ne naveličajo hranjenja, spet drugi so zadovoljni že z nekaj požirki mleka.
Kilogrami, dekagrami in grami. Kot da ni dovolj, da se morate ukvarjati z lastno težo, je tu zdaj še teža vašega otroka, pri kateri ima vsak pridobljen ali izgubljen gram prav posebno vrednost.
Otrokova teža je najpogostejši razlog za skrbi pri novopečenih starših, saj nikoli niso prepričani, ali rast poteka dovolj hitro ali prepočasi. Dejstvo je, da so zdravi dojenčki različnih oblin in velikosti. In dokler so zdravi ter dobro jedo, prehitro pridobivanje kilogramov ali izguba teže ne moreta biti težava. Tako je lahko novorojenček, ki ima komaj malo čez dva kilograma, ravno tako živahen, kot dojenček, ki se že rodi s štirimi. Torej: medtem ko sta pridobivanje teže ter centimetrov res splošni pokazatelj uspešnosti v razvoju, se nikar ne obremenjujte, če vaš otrok raste drugače, kot predvidevajo zdravniške razpredelnice, ki pač ne morejo zaobjeti posebnosti vsakega otroka, temveč so zasnovane na statističnih povprečjih.
Prvi dnevi
Medtem ko pričakujete, da bo vaš otrok pridobil prve grame, vas bo presenetilo ravno obratno: novorojenček bo v prvih dneh namreč izgubil od pet do osem odstotkov svoje porodne teže, kar je popolnoma normalno. Do izgube pride, ker se mora njegov prebavni trakt prilagoditi na življenje izven maternice. Prav tako bo porabil kar nekaj zalog maščobe, ki si jo je nabral v trebuščku, ker bo trajalo vsaj dva dni, da vam steče mleko ter da boste lahko pričeli z zadovoljivim dojenjem.
Novorojenček bo po prvih dneh ponovno pričel pridobivati težo, okoli drugega ali tretjega tedna pa bo presegel težo, ki jo je imel ob rojstvu.
Je dovolj velik?
Večina otrok raste in se »redi« normalno, vendar pa mamice vseeno skrbi. Zelo enostavno se je namreč ujeti v past ter svojega dojenčka primerjati z drugimi, ki imajo drugačne genske dispozicije, ter so zato ali večji ali bolj okrogli. Nepotrebno pa se je tudi ukvarjati z mislijo, da mora otrok vsak teden pridobiti točno določeno število gramov, tako kot to piše v literaturi ali na internetu.
Še posebej skrbi matere, ki dojijo, saj tako nimajo nadzora nad tem, koliko je otrok pravzaprav zaužil. Vendar pa otroci večinoma izsesajo dovolj mleka, ne glede na to, ali traja dojenje deset minut ali eno uro – če mleka ni dovolj, da bi jih nasitil, so pač nezadovoljni in to tudi glasno povedo.
Če vas glede premajhne teže vseeno skrbi, je najbolje, da se pri pediatru dogovorite za tedensko tehtanje ali pa si kupite tehtnico za dojenčka za domačo uporabo, s pomočjo katere boste lahko otroka stehtali vsak dan. Najbolje je, da otroka tehtate golega ter vsak dan ob istem času, da ne bo prevelikih razlik glede na to, ali je otrok že jedel ter kakal.
Graf rasti
Otroka bodo redno stehtali tudi na obiskih v posvetovalnici za dojenčke ter drugih obiskih pri zdravniku. Njegovo težo ter višino bo pediater zabeležil v graf rasti, iz katerega je razvidno, ali ima otrok za svojo starost primerljive »rezultate« z drugimi otroki. Če otrok odstopa od povprečja, ne pozabite, da je graf le vodilo, ne pa pravilo, zato v njem ni pomembna posamezna oznaka, temveč zaporedje oznak, ki kažejo na razvoj skozi več mesecev.
Krivulja na grafu pa seveda ne bo v lepem loku, saj prihaja pri pridobivanju kilogramov do zastojev ter hitrih napredkov, ki se pojavijo pri večini dojenčkov. Tako je normalno, da pride do pospeška v rasti pri treh mesecih, do zastoja pa takrat, ko je otrok bolan, ali takrat, ko ga s težavo privajate na gosto hrano. Spremembe v teži pa se bodo najpogosteje pojavljale skupaj z novimi spretnostmi, ki otroku dajejo večjo mobilnost: ko se bo pričel plaziti ali hoditi, bo namreč porabil več kalorij kot prej, zato bodo njegove zalite ročice ter nogice počasi izginile.
V povprečju je tako, da večina dojenčkov v prvem letu pridobi od 7 do 8 kilogramov ter od 25 do 30 centimetrov.
Otroci s prenizko težo
Dojenček lahko izgubi kar nekaj telesne teže med boleznijo ali med odstavljanjem, vendar pa jo ponavadi hitro nadoknadi. Če pa otrok kar dva ali tri mesece ne pridobi teže, potem je potrebno podrobnejše opazovanje s strani pediatra, še zlasti, če je otrok tudi manj živahen, če poje zelo malo ali pa hrano celo zavrača. Do takšnega primera pride le pri enem odstotku dojenčkov, vzroki pa so različni, zato je za vsakega otroka potrebna individualna obravnava ter individualno zdravljenje.
Debeluščki
Okrogli trebuščki, gubice na rokah ter »klobasice« na nogah so res izjemno simpatični. Toda: ali pomenijo, da je otrok preokrogel? Dokler polno dojite, se vam prevelike teže zagotovo ni treba bati. Drugače pa je pri dojenčkih, ki so hranjeni s prilagojenim mlekom, saj je njihov apetit mnogokrat prav gromozanski, v skladu s tem pa je lahko pretirana tudi njihova teža. To pomeni, da je treba pri prehranjevanju pravočasno uvesti disciplino – še preden se bo želodček vašega ljubčka tako raztegnil, da bo kar naprej lačen.
Do prekomerne teže lahko pride tudi takrat, ko uvedemo gosto prehrano. Starši namreč pogosto otroku ponudimo množico kaloričnih jedi ter pri tem pozabimo, da naj bi prehrana vse do dopolnjenega prvega leta temeljila predvsem na mleku. Otroku zato redno ponudite mleko, lahko tudi pred gosto hrano, ter se izogibajte jedem, ki vsebujejo veliko dodanega sladkorja. Ne pozabite: tudi dvanajstmesečni otrok naj na dan zaužije okoli 550 ml prilagojenega mleka.
Potrebujejo maščobe!
Tisto, kar velja za zdrav način prehrane pri odraslih, torej malo maščob in veliko vlaknin, za dojenčke ter otroke do petega leta ni primerno. Potrebujejo namreč hrano z veliko kalorijami, ki so potrebne za njihovo hitro rast. Kar polovica kalorij naj bi v prvem letu življenja izvirala prav iz maščob.
Materino mleko ter prilagojeno mleko vsebujeta ravno prav maščob ter kalorij, drugače pa je z gosto hrano. Pretlačeno sadje ter zelenjava sta res zdrava in polna vitaminov, vendar pa imata premalo kalorij. Zato ju vedno dopolnjujte z mlekom ter žitaricami.
Tudi kasneje, ko prenehate uporabljati prilagojeno mleko ter pričnete s kravjim, naj bo to »polno« – otroci naj uživajo polnomastno mleko vsaj do drugega ali, še bolje, kar do petega leta. Da bodo dobili dovolj kalorij, jim ponudite tudi drugo hrano, ki je znana po tem, da je odličen vir energije: meso, stročnice, jajca ter jogurte.
Izabela Kovič