Najprej jih dojimo ali hranimo po steklenički. Nato jih pitamo s fino pretlačenimi kašicami. Ko se naučijo žvečiti, jim pripravljamo hrano, ki jo lahko jedo z rokami. In čakamo dan, ko bodo sami poprijeli za žlico.
Otroku predstavimo žlico, ko pričnemo uvajati gosto hrano. Torej med četrtim in šestim mesecem. Nekje po desetem mesecu ali v večini primerov po dopolnjenem prvem letu pa imajo otroci že dovolj razvito koordinacijo med očmi in rokami, da lahko pričnejo sami »upravljati« z žlico. Do želje po samostojnem hranjenju pa seveda pripelje rastoča želja po neodvisnosti, ki jo je treba pri malčku prepoznati v pravem trenutku. Ta nastopi takrat, ko otrok sam pokaže interes za žlico in ko jo je sposoben dovolj trdno držati v roki.
Kakšno žlico potrebuje?
Medtem, ko ste dojenčka pitali z žličko z dolgim ročajem, ki je temu prilagojena ter narejena za odraslo roko, bo najbolje, da pred pričetkom samostojnega hranjenja kupite žličko, prilagojeno otroškemu prijemu. Tudi te žličke so plastične, vendar pa so upognjene v obliko loka. Takšna oblika omogoča, da malček hrano lažje ponese do ust in jih ne zgreši – ročico mora zgolj pomakniti k ustom, ni pa mu je treba obračati. Seveda lahko otroka že od začetka učite uporabe navadne žličke, vendar pa bo za hranjenje z njo potreboval nekaj več spretnosti.
Kozarček
Ker bo otrok sedaj jedel tako kot odrasli, imate idealno priliko, da hkrati uvedete še pitje za odrasle. Če do sedaj niste uporabljali »trening« lončka za pitje, je zadnji čas, da ga uvedete. Če je malček nanj že navajen, pa pričnite s pitjem iz prave skodelice ali kozarčka, ki naj bosta seveda iz plastike, ne pa stekla. Otroku se bo namreč zdelo nadvse imenitno, da se lahko pri mizi v vseh pogledih zgleduje po mamici in očku.
Kako pričeti?
Ko se malček privaja na žlico, je najbolje, da mu postrežete z gostejšimi »mešanicami«, ki se bodo prijele na žlico. Poskusite na primer s pirejem, redke juhice pa pustite za kasneje. Prav tako mu ponudite manjše porcije. S tem si boste zagotovili minimalno čiščenje stanovanja, če bo otrok večkrat zgrešil usta ali bo hrano morda celo nalašč vrgel na tla. Da bo sit, pa seveda na začetku ne bo zadostovalo tistih nekaj žlic, ki jih bo sam spravil v usta. Zato imejte pri roki še vedno »žlico za pitanje«, s katero mu boste »vrinili« grižljaj. Dokler ga to seveda ne bo ujezilo …
Hranjenje ni igra
Ko ima otrok enkrat svojo žlico in nič več ne pusti, da bi ga pitali, pa ima seveda popoln nadzor nad hranjenjem. In marsikateremu se zdi zabavno, če lahko čas za kosilo spremeni v čas za igro, zato se bo s hrano raje igral, kot da bi jo jedel. Če se prične otrok s hrano igrati potem, ko jo je nekaj že pojedel, je to znak, da je z njo zaključil. Ne glede na to, ali je kaj pojedel ali ne, pa mu hrano odmaknite takrat, ko z njo zaključite tudi drugi družinski člani. Ne obremenjujte se s tem, da bo otrok lačen – če bi bil, bi zagotovo jedel. Če se igra, pa je vaša naloga, da tega ne dopustite, saj se mora naučiti pravil obnašanja za mizo.
Uršula Novak