Praznovanje materinskega dneva se je v Sloveniji uveljavilo šele po osamosvojitvi. Temu prazniku posvečajo pozornost tudi v vrtcih in osnovnih šolah, saj kar 180.000 mater živi v družini, v kateri je vsaj en otrok mlajši od 15 let – torej predšolski ali šoloobvezen otrok. Vse matere v takih družinah skupaj so do 1. januarja 2011 rodile 345.000 otrok ali vsaka v povprečju 1,91 otroka; to je sicer nekoliko manj od povprečja, ki velja za vse ženske, ki so matere (2,03 otroka). Vendar je pri tem treba upoštevati, da so matere, ki živijo v družinah, v katerih je vsaj en otrok predšolski ali šoloobvezen, v povprečju precej mlajše od vseh mater (36 let : 55 let).
Velika večina mater v družinah, v katerih je bil vsaj en otrok predšolski ali šoloobvezen, je živela še skupaj z vsemi svojimi otroki, ki so jih doslej rodile (92 % mater). Takih, katerih vsaj en otrok, ki so ga rodile, ne živi več v družini skupaj z njimi, je bilo malo več kot 7 % (ta otrok je lahko umrl ali pa se je že odselil iz prvotne družine). Te matere so bile v povprečju nekoliko starejše (42 let).
Manjšo skupino so sestavljale matere (817), ki so živele v družinah, v katerih je bil vsaj en otrok mlajši od 15 let; teh otrok pa je bilo več, kot so jih rodile same. Gre za t. i. vzpostavljene družine; to so družine, v katerih je poleg skupnih otrok vsaj še en otrok, ki je praviloma biološki otrok moža ali zunajzakonskega partnerja.
139.000 mater je živelo v družinah, v katerih so bili vsi otroci mlajši od 15 let. Med temi je bilo 58.000 takih, katerih otroci so bili vsi mlajši od 6 let, torej predšolski (za dve tretjini teh mater je bil to edini otrok). 41.000 mater je živelo v družinah, v katerih je bil vsaj en otrok starejši in vsaj en otrok mlajši od 15 let (dve tretjini teh mater sta imeli po dva otroka).
Štiri matere od petih, ki živijo v družini, v kateri je vsaj en otrok mlajši od 15 let, so zaposlene
Po podatkih Eurostata (Anketa o delovni sili) je bila Slovenija v letu 2011 na petem mestu med državami EU po zaposlenosti mater, ki živijo v družini z enim otrokom (78 %) (za Dansko, Avstrijo, Finsko in Švedsko).
Navedeni podatki so podobni ugotovitvam registrskega popisa prebivalstva 2011 (stanje: 1. januar 2011); po teh podatkih je bilo zaposlenih 80 % mater, ki so živele v družinah, v katerih je bil vsaj en otrok mlajši od 15 let; 8,4 % mater v takih družinah pa je bilo brezposelnih.
Boljša izobrazba je pomemben dejavnik pri vstopanju mater z otroki (starimi manj kot 15 let) na trg dela. Delež zaposlenih med materami s terciarno izobrazbo je bil večji od povprečja, med brezposelnimi materami pa je bilo sorazmerno daleč najmanj tistih s terciarno izobrazbo. Poleg tega so brezposelne matere z visoko izobrazbo našle delo prej kot tiste z največ srednješolsko izobrazbo.
Vsaka tretja mama ne živi več skupaj z otroki
Otroci več kot tretjine mater (248.085 ali 37 %) niso živeli več skupaj z materami, ker so že zapustili gnezdo (ali umrli). Skoraj vse te matere so bile starejše od 50 let; v povprečju so bile stare 67,5 leta, številne med njimi so bile tudi že babice.
Med materami, katerih otroci so že zapustili prvotno družino, je vsaka druga še vedno živela z možem v zakonski zvezi, vsaka tretja je bila ovdovela, vsaka četrta pa razvezana. Tri četrtine teh mater je bilo upokojenih, vsaka sedma pa je bila še delovno aktivna.
Matere v šestdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja in matere danes
Matere, ki so rodile pred petdesetimi leti (1963), so skupaj rodile skoraj 30.000 otrok, večinoma so imele osnovnošolsko izobrazbo, polovica jih ni imela lastnih dohodkov. Tiste, ki so tega leta prvič postale matere, so bile stare v povprečju 24,4 leta.
Dve desetletji in pol pozneje, leta 1988, so bile mame ob rojstvu prvega otroka leto dni mlajše (23,5 leta). Med ženskami, ki so takrat rodile, pa je bilo največ starih 20–27 let. Tistega leta se je nazadnje rodilo več kot 25.000 otrok; mati vsakega petega novorojenčka ni bila poročena. Močno se je v tem obdobju izboljšala njihova izobrazbena sestava: 82 % žensk, ki so rodile tistega leta, je imelo srednješolsko, 16 % pa višje- ali visokošolsko izobrazbo. V omenjenem petindvajsetletnem obdobju se je bistveno zmanjšal delež mater.
V letu 2011 so bile ženske, ki so prvič postale matere, za 5,3 leta starejše kot pred 25 leti, torej 28,8 leta. Največ žensk od vseh, ki so takrat rodile, je bilo starih 28–32 let. Več kot polovica mater, ki so rodile v letu 2011, je imela, podobno kot pred petindvajsetimi leti, srednješolsko izobrazbo; le manjšina od teh je končala samo nižjo ali srednjo poklicno šolo. Med materami v tem času je bilo že več kot 40 % takih, ki so pridobile višje- ali visokošolsko izobrazbo; samo osnovnošolsko izobrazbo je imela le še vsaka dvanajsta.
Vir: Statistični urad Republike Slovenije