Plenični izpuščaj je najpogostejši krivec za pekočo ritko, ki jo spremljajo potoki malih solzic. Čeprav je marsikatera mama prepričana, da njen dojenček pleničnega izpuščaja ne more dobiti, ker ga zelo pogosto previja ter dobro skrbi za higieno, pa ga lahko dobi prav vsak otročič s pleničko. Izpuščaj namreč še zdaleč ne kaže na to, da ima otrok »slabo« mamo, ki ga premalokrat previje – ne, vzroki zanj se skrivajo čisto drugje.
Vzrok ni v nezadostni higieni
Vnetje kože v predelu pleničk, ki se kaže kot rožnata ali rdeča, boleča ter včasih z mozoljčki in razjedami prekrita koža, nastane predvsem zaradi bakterij v urinu in blatu, ki dražijo kožo. A naj dojenčka še tako pogosto previjamo in umivamo, se teh bakterij ne moremo znebiti. Na plenični izpuščaj namreč vpliva tudi nekaj drugih dejavnikov, na primer zdravila – še posebej so k njemu nagnjeni otroci, ki jemljejo antibiotike. Antibiotiki namreč pogosto povzročajo drisko, poleg tega pa tudi uničujejo ravnovesje črevesne flore oziroma poleg škodljivih »bacilov« uničijo tudi tiste dobre bakterije, ki so nujne za pravilno delovanje črevesja.
Prehrana
Na splošno velja, da imajo dojeni otroci plenični izpuščaj manj pogosto od tistih, ki so hranjeni s prilagojenim mlekom, saj sta njihov urin in blato bolj »blaga«. Agresivnejše izločke povzroči tudi hrana, ki jo uživa mati dojenega otroka, ali pa hrana, ki jo kasneje uživa dojenček oziroma malček sam.
Prva pomoč
Dokler gre za blago obliko izpuščaja, ga lahko pozdravimo precej preprosto. Takoj ko se dojenček polula ali pokaka, mu zamenjamo pleničko. Vendar stare pleničke ne moremo enostavno zamenjati z novo, ritko pa obrisati z robčkom – ne, treba je nekoliko več nege.
Umivanje: Ko dojenčku snamemo pleničko, mu ritko umijemo z mlačno vodo. Robčkov za ritko v tem času ne smemo uporabljati, saj so prepojeni z losjoni ter drugimi kemičnimi sestavinami, ki bi kožo še bolj razdražile ter vnetje še povečale.
Brisanje: Z mehko pleničko ali vato ter vodo obrišemo ritko čim bolj nežno, ne da bi kožo drgnili. Enako velja tudi za sušenje kože – ritke ne smemo nikoli obrisati tako, kot se sami obrišemo z brisačo, temveč kožo samo do suhega popivnamo s pleničko brez drgnjenja. Koža mora biti popolnoma suha, saj se bakterije v vlagi še bolj razvijajo – to pomeni, da moramo popivnati tudi kožne gube med nogicami ter predel med ritnicama.
Zračenje in sušenje: Ko je ritka suha, naj se nekaj časa zrači – da bi se koža pozdravila in obnovila, mora namreč priti do nje dovolj kisika, kar pa je težko, če je otrok nenehno v plenički. Najbolje je torej, da položimo dojenčka na vodoodporno podlogo za previjanje ter mu nago ritko in noge nekoliko pokrijemo z lahko odejico, da ga ne bi zeblo.
Mazilo: Preden dojenčka vendarle oblečemo, mu ritko namažemo s hladilnim mazilom, ki vsebuje cink, ali ognjičevim mazilom (oziroma z drugo gosto in mastno kremo, ki bo na koži ustvarila zaščitni sloj, ki ne prepušča vode). Krema ublaži pekoč občutek, prav tako pa preprečuje, da bi bakterije spet prišle v stik s kožo. Ritke pa nikoli ne mažemo z oljem – otroška olja vsebujejo cel kup dišav in drugih sestavin, ki kožo dražijo, otroška in čista naravna olja (na primer mandljevo) pa mašijo pore.
Kdaj k zdravniku?
Kadar je plenični izpuščaj res hud, ima dojenček resne bolečine in morda celo povišano telesno temperaturo. K zdravniku odpeljemo otroka tudi takrat, ko se na izpuščaju pojavijo razjede oziroma beli mozoljčki (glivice) – takrat namreč navadno mazilo za ritko ne zadostuje, temveč zdravnik predpiše zdravilo proti glivicam ali pa celo poseben antibiotik.
Stran s plenico
Če otroci ne bi lulali v plenico, tudi pleničnega izpuščaja ne bi bilo. Nekatere, bolj pogumne mamice, se odvajanja od plenic lotijo že zelo kmalu po rojstvu. Res je, po izkušnjah mnogih mamic znajo že tako mali dojenčki lulati in kakati na straniščno školjko. Večina staršev pa se odvajanja loti šele po okoli 2. ali 3. leta starosti. Če ima otrok plenični izpuščaj lahko ta čas izkoristite za uvajanje »gole ritke«. Otrok naj bo čim več časa brez plenice, tudi če še niste začeli z odvajanje. Ritka bo tako dlje časa na suhem, kar bo pripomoglo k hitrejšemu sušenju izpuščaja, otrok pa se bo tudi hitreje začel zavedati procesov, ki se dogajajo okoli nje.«
Petra Novak
Koža mora biti popolnoma suha, saj se bakterije v vlagi še bolj razvijajo – to pomeni, da moramo popivnati tudi kožne gube med nogicami ter predel med ritnicama.