shutterstock_65849248

VZGOJA ZA ŽIVLJENJE

Starševstvo je najprej vzgoja sebe, nato pa otrok.

Otroci so izjemno občutljivi na to, kako starši doživljajo sami sebe in se na to tudi odzivajo. Otrok se počuti varnega v vzdušju naklonjenosti med staršema. Če pa starši sebe doživljajo kot nevredne in so pretežno samokritični in sovražni do samih sebe, se otrok počuti ogroženega ter se vanj naseli strah, da bo starše izgubil.

Otrok se najbolje razvija ob starših, ki osebnostno rastejo in izgrajujejo svojo identiteto skupaj z njim. Ob otroku in izzivih, ki se ob njem stalno ponujajo, starši dobijo edinstveno priložnost, da dogradijo svoj lastni razvoj.

Vzgoja otroka za življenje je enkratno in neprecenljivo darilo za starša, ki je ob otroku povabljen, da razvije večjo fleksibilnost, sposobnost in zrelost, da v izzivih vzgoje najde smisel in pomen tudi zase.

Pri vzgoji otrok si zastavljamo vprašanja: Zakaj nekateri otroci postanejo žalostni, zaprti vase in nesamozavestni, drugi pa spet jezni, raztreseni in zagrenjeno trmasti, medtem ko so nekateri veseli, radovedni, čustveno topli in zaupajo vase? Vedno bolj jasno postaja, da so odgovori na ta vprašanja močno odvisni predvsem od odnosa staršev najprej do samega sebe in potem tudi do otroka. Umetnost vzgoje otroka je predvsem v odgovornosti starša pomagati otroku pri spoprijemanju z najrazličnejšimi občutki, od izbruhov jeze in besa do prijetnega vznemirjenja in radosti. Da bi bili mirna, ljubeča in sočutna mama ali oče, morate dobro skrbeti zase, saj boste tako najboljši zgled za otroka v vseh pogledih.

V nadaljevanju vam predstavljam nekaj predlogov vzgoje za življenje, ki so bistvenega pomena za zdrav psihičen razvoj vašega otroka.

1. Dovolite otroku, da raziskuje svoj življenjski prostor, ne da bi ga odrasla oseba pri tem nenehno ustavljala, usmerjala, »reševala« ali pustila obupati. Razumna kombinacija previdnosti in spodbujanja otroka k novim, zaupanja vrednim občutkom in intuiciji bo otroku v pomoč, da bo razvil zdravo sposobnost razlikovanja med nevarnim položajem in nečim, kar je novo in vznemirljivo. V kolikor ga bomo ves čas usmerjali in predvidevali vsak njegov korak, se bo razvil v boječega otroka, ki se nikoli ne bo ozrl vase in preveril, kaj je nevarno in kaj ni.

2. Spodbujajte želje in cilje svojega otroka ne glede na to, kako nemogoči se vam zdijo. Spodbujajte ga, naj z vami izmenjuje misli in cilje, kaj lahko naredi ali razišče in kako bi to dosegel. Če se otrok želi lotiti zahtevnejših nalog, ga pri tem spodbujajte. Ob spremljanju tudi njegovih neuspehov s spodbudo utrjujete njegov pogum za raziskovanje neznanih področij in s tem krepite njegov občutek samozavesti in vztrajnost.

3. Otroka učite, naj razmišlja samostojno. Pomagajte mu, da se bo izogibal zunanjemu označevanju ter razvil čut za svojo edinstvenost in sprejemanje samostojnih odločitev. Otrokovo razmišljanje lahko vedno pozitivno podprete, saj ste vi najpomembnejša oseba v njegovem življenju.

4. Veliko boljši vzgojitelji boste, če ste zadovoljni sami s sabo in s svojim življenjem. Otroku boste dali najboljši možni vzgled kot izpolnjen človek, ki se čuti pomembnega in koristnega ter se veseli življenja.

5. Otroka učite notranjih vrednot, poudarjajte pomen notranjega žara, ki se vzbudi ob občudovanju lepega in kakovostno narejenega izdelka, ne da bi vselej spraševali po ceni in poudarjali, koliko ste za kaj odšteli.

Vseh 27 predlogov iz članka Vzgoja za življenje, pa si lahko preberete v marčevski številki revije Mama (179/2013).

Avtorica: Jožica Poličnik, spec. zakonske in družinske terapije