Babice in tete so vedno polne nasvetov. Številnih med njimi se spomnim še iz otroških dni in takrat sem bila seveda prepričana, da držijo. Danes pa nekako niso v skladu s tem, kar lahko preberemo v strokovni literaturi. Recimo: otroku moramo majico zatlačiti za hlače, v nasprotnem primeru se lahko prehladi v ledvica. Ali pa: če otrok sedi na mrzlih tleh, lahko dobi volka. In tudi na splošno – ali lahko otrok res zboli zato, ker je preveč ali premalo oblečen? Ali dobi vnetje ušes, če ne nosi kape, kadar zunaj piha? Ali ne zbolimo zato, ker nas okuži virus? Kaj ima to opravka s tem, kako smo oblečeni? Ali mi lahko razložite, od kod izvirajo takšna priporočila?
Barbara
Spoštovana Barbara!
Kar nekaj časa sem si vzel za razmislek ob vašem vprašanju. Ne vem, ali bi pisal o vsakem posameznem nasvetu naših babic ali tet ali pa bi razmišljal bolj na splošno o negi in vzgoji. Poskušal bom to drugo.
Vemo, da medicina še vedno hitro napreduje, vendar menim, da so ti koraki sedaj manjši in na naše življenje manj vplivajo, kot so bila odločilna prva odkritja. V mislih imam predvsem nova znanja na področju higiene, dietetike in imunologije. Prepričan sem, da so zdrava hrana, cepiva in pravilno umivanje rok rešili gotove smrti več ljudi, zlasti otrok, kot pa vsa »super moderna« farmakologija in kirurgija.
Vendar v naših glavah še vedno ostaja nekaj ostankov preteklosti, ko nismo vedeli za točen vzrok bolezni, znali pa smo se jim izogibati. Da topla obleka v mrzlih dneh prepreči prehlad, ve vsakdo, za to ne rabimo posebne zdravstvene izobrazbe. Bolj razgledane mamice vedo, da je otroka potrebno obleči toliko, kot so oblečene same, po možnosti v več plasteh, kot čebula, da se lahko prilagajajo trenutnim potrebam. Otroka pogosto oblačimo preveč. Otroci se zato potijo, so nemirni, ne spijo in odklanjajo hrano, nato pa pridejo na prepih in se ohladijo. Pri ohladitvi pride do poslabšanja lokalne obrambe in bolezen je tu. Ne gre toliko za podhladitev, kot za moteno notranje ravnovesje (temperature, prekrvavitve, elektrolitov, plinov v krvi itd). Vse te motnje imajo za posledico motnjo imunosti, sistemske ali lokalne.
Od kod izvirajo takšna priporočila, vam ne znam povedati. Prav gotovo so se v preteklosti ljudje mraza zelo bali. Takrat je skozi njihova okna in duri vlekel stalen prepih, goretexa in puhovk še niso poznali. Raje so se debelo oblačili, hodili v posteljo z vročo opeko, termoforjem ali legli v hlevu med živino, ki jih je grela. V sedanjih stanovanjih s centralno kurjavo in termo okni si ne znamo predstavljati, kako nizek standard je prevladoval v slovenskih deželah še pred dobrimi sto leti! Pojdite na obisk na kakšen grad ali v Prešernovo rojstno hišo, pa vam bo jasno, zakaj so imeli raje dve tuhni na sebi kot pa svileno spalno srajčko.
Zelo rad prisluhnem razmišljanju starih, izkušenih ljudi, ker je v njihovi zakladnici znanja veliko zelo pametnih in enostavnih zaključkov. Te je treba poslušati, se zamisliti, marsikaterega uporabiti v celoti, kakšnega prilagoditi trenutnim razmeram, nekatere pa shraniti v skrinjo ljudske modrosti iz preteklosti. Zdravstvena navodila in priporočila ocenjujem skozi oči strokovnjaka, ki priznava uradno, šolsko medicino. Morda bi jo na katerem področju lahko obogatili s tradicionalno, ne vem, vem pa, da večina trditev uradne medicine v celoti drži. Za razne bio in alternativne prakse tega ne verjamem.
Lahko bi odprli kak forum o omenjeni problematiki. Verjetno bi bila kar živahna debata!
Odgovarja: Asist. Lev Bregant, dr. med. spec. ped.