Revija MAMA

 

Ko se temperature krepko spustijo , se starši začnejo spraševati, ali je sploh pametno, da gredo z otrokom ven.

Na Švedskem ne pomislijo, da bi jim mraz odvzel svež zrak

Predstavljajte si življenje v švedski prestolnici Stockholm, kjer je povprečna temperatura pozimi – 5 stopinj. Znatno manj kot v Sloveniji, kjer pozimi mesečna povprečna temperatura zelo redko pade pod 0 stopinj, a nas pozimi vseeno kar naprej zebe. Kako bi torej razumeli skandinavski fenomen, ko novopečeni starši srebajo kavico v lokalu, svoje ljubo dete pa pustijo zunaj v vozičku na ledenem mrazu. Otroci tudi v vrtcih sredi bele zime opoldanski dremež prespijo zunaj. To je v nordijskih deželah splošna praksa in nihče se ne sprašuje o morebitnih negativnih posledicah na otrokovo zdravje v smislu podhladitve, temveč menijo, da s tem dojenčku naredijo mnogo koristnega. Menijo, da dotok svežega zraka poveča odpornost in da so posledično otroci manjkrat prehlajeni. Tudi kvaliteta spanja zunaj je po njihovem mnenju izrazito boljša.


Njihovim zatrjevanjem naj bi pritrjevale celo študije: otroci, ki so več zunaj, so bolj zdravi. Sicer so bile študije izvedene na individualnih opažanjih staršev, a nič ne de: vsi so zadovoljni zaradi boljšega in daljšega spanca pa tudi boljšega zdravja otrok. Pa ne samo to: bili naj bi tudi boljše volje, imeli več energije, bolje spali ponoči. Koristi svežega zraka so torej mnogotere. Vendar pa nam s severa pošiljajo svarilo, da je dojenčke treba obvezno odeti v tople obleke, odeje in spalne vreče. Za Skandinavce ne obstaja slabo vreme, temveč samo slaba obleka. Torej, če jih želite posnemati, pazljivo. V Skandinaviji imajo izjemno dobro vremensko pogojeno opremo in baby monitorje za varnost. Dobro je poskrbljeno za to, da otroci ohranjajo ustrezno telesno temperaturo. Nasprotno, premalo oblečeni otroci, katerih telesna temperatura se ne nadzoruje, se premrazijo in njihova odpornost se posledično močno zmanjša.

Dojenčki še ne regulirajo telesne temperature

To pomeni, da moramo redno spremljati, kaj se dogaja z dojenčkom, ali ga zebe, ali je morda že podhlajen. Zlasti novorojenčki so podvrženi slednjemu. Je torej pametno v dneh, ko temperature padejo krepkeje pod ničlo, z dojenčkom postopati po mrazu ali je bolje ostati na toplem, v smislu tiste pesmi: »Mrazek prava reč, mi gremo na peč, pa ne moreš nam nič več.« Pojdite ven, vendar pazljivo. Svežega zraka se nikar ne branite niti v ekstremno mrzlih dneh: mamici in dojenčku bo dotok svežega zraka dobro del. Vendar pa pojdite na prosto za krajši čas, npr. na kratek 20-minutni sprehod.

“Če gledam nazaj na svoje vozičkarske dni, praktično nisem zgrešila dneva, da z dojenčkom ne bi odšla vdihnit svežega zraka. Tudi na malce daljše vožnje, tako da je dojenček opoldanski dremež preživel kar v vozičku, vendar pa sem imela dojenčka dobro oblečenega v zimski vreči, zaščitenega proti vetru in nikoli ni bil ne prehladen ne pretopel”

Koristni nasveti za mrzle dni:

  • Otroka spremenite v majhno čebulico tako, da ga oblečete v več plasti. Bolje ena tanjša plast več, kot dve debelejši. Med plastmi obleke se namreč nabira zrak, ki je dober izolator. Z vsako plastjo obleke torej polagate novo izolacijo.
  • Pazite na nasprotje: preveč pridne mamice lahko dojenčka s pretirano skrbjo za toploto tudi pregrejete. Pravilo naj bo: ena ali največ dve plasti več za dojenčka, kot je udobno vam, bo dovolj.
  • Za sprehod z dojenčkom torej malega nadobudneža oblecite po zgornjih nasvetih, ga zavijte v odejo in zimsko vrečo. Poskrbite za protivetrno zaščito vozička. Veter močno poveča občutek mraza že pri vas, kaj šele na otrokovi občutljivi koži.
  • Če greste ven z malčkom, ga oblecite v zimski pajac ali hlače z bundo. Zaščititi je treba najbolj izpostavljene dele telesa, kot so dlani, ušesa in glava. Pomembne so tudi rokavice, ker so rokice tako hitro mrzle, in kapa, saj prek glave izpuhti največ toplote.
  • Ob tem ni odveč pripomniti, da pajaci, bunde in ostala debela zimska oblačila ne sodijo v otroške sedeže. Zaradi njih se otroški sedež morda ne bo pravilno zapel, obenem pa obstaja nevarnost pregretja.

Dejstva o zimi, ki jih morda še niste vedeli:

  • Obstaja enačba, na podlagi katere lahko točno izračunate, kolikšen bo dejanski občutek mraza ob pihanju vetra, in sicer:74 + 0.6215T – 35.75(V^0.16) + 0.4275T(V^0.16). Bo šlo?
  • Za sneženega moža je najboljši bolj moker sneg. Nek znanstvenik je obelodanil, da naj bi se snežaki najbolje delali, če je razmerje med snegom in vodo 5:1.
  • Tudi med snežinkami obstajajo dvojčice. Snežni kristali so edinstveni, vendar pa očitno tudi tu obstajajo dvojčice – pri raziskovanju ozračja v Koloradu so leta 1988 po snežnem viharju v Wisconsinu odkrili dvojčici.
  • Tudi snežne kepe se lahko tvorijo same. Nekaj podobnega se je zgodilo v Sibiriji, ko so začele ob zalivu Oba nastajati ogromne snežne kepe, posledica gibanja vetra in vode. Zaradi velikosti so bile seveda za kepanje neuporabne.
  • V Bismarcku, mestu v severni Dakoti, so postavili rekord v izdelavi sneženih angelčkov. 17. februarja 2007 je združilo moči več šol in ustvarilo skoraj 9000 angelčkov.
  • Najnižja izmerjena temperatura je -123° C. Zabeležili so jo na postaji Vostok na Antarktiki leta 1983.
  • Najbolj zasneženo mesto na svetu je Aomori na Japonskem.

(Vir dejstev: http://mentalfloss.com)

 


Tag-i

Starejši in novejši članki