mama_dojencek_1Včasih je povezanost z otrokom takojšnja; kot ljubezen na prvi pogled. Včasih pa je sprejetje in uglaševanje z dojenčkom dlje trajajoč proces. Kakor vsak odnos tudi odnos z otrokom zahteva vlaganje energije in truda, vzajemno komunikacijo ter čas. Želja vseh članov družine je prav gotovo, da jim je skupaj prijetno. Vendar pa so, kot pravi Juul, odrasli tisti, ki so odgovorni za vzdušje v družini. In konstruktivna interakcija je bistven del procesa k zdravim medosebnim odnosom.

Odnos gradite na komunikaciji

Otrok je od rojstva samostojna oseba, ki se zaveda svojih temeljnih potreb in jih tudi precej jasno izraža. Če smo pozorni na otrokove neverbalne izraze razpoloženja, lahko ugotovimo, da nam je enakovreden sogovornik. Odzivanje na njegove izražene potrebe pušča globoke posledice na njegovo čustvovanje in obnašanje v odraslosti. Dojenček, ki je pridobil izkušnjo, da mu starši nudijo tolažbo, ko joka, bo razvil zaupanje do sveta. Razvil bo varno navezanost; ob odraščanju bo bolj neustrašno obvladoval različne življenjske situacije, razvil bo zdravo samospoštovanje ter bo samozavesten v svojem odnosu z bližnjimi. Na otroka uglašeni starši pomenijo otroku varno osnovo. Že Bowlby je pisal, da odzivnost na otrokove poskuse izražanja ustvarja njegovo duševno ogrodje za odrasli model komuniciranja.

Prva komunikacija skozi dotik

Interakcije, ki jih je deležen otrok, zadovoljujejo njegovo potrebo po sprejetosti. Interakcija z otrokom ni nujno le verbalna komunikacija. Še posebej dojemljiv je otrok za dotik, ki je najpomembnejši novorojenčkov čut in temelj za razvoj komunikacije. Je osnovno otrokovo sredstvo za sporazumevanje in vzpostavitev vezi, poleg tega pa prvi dotiki ustvarjajo izkušnje s svetom, zato so izjemnega pomena za zgodnji telesni in čustveni razvoj. Okolje vpliva na razvoj možganov novorojenčka in strokovnjaki so dokazali, da otroci, ki se jih je veliko nosilo, božalo in ljubkovalo, hitreje napredujejo v razvoju, imajo manj vedenjskih motenj in boljše splošno počutje, saj se ob dotiku sproščajo endorfini in hormon oksitocin, drugače imenovan tudi hormon ljubezni.

Masaža novorojenčka

Gradnje in poglabljanja odnosa se lahko lotite zavestno. Priporočljiva metoda je masaža dojenčka. Ta ima vsekakor v prvi vrsti številne pozitivne učinke na otroka; masirani otroci dlje in bolj mirno spijo, manj jokajo, hitreje pridobivajo na teži in bolje razvijajo motorične spretnosti, so bolj umirjeni, saj masaža umirja stresne hormone, ter lažje uravnavajo svoje čustvene odzive. Z masažo otroku lahko pomagamo, kadar ima zamašen nosek, krče v trebuščku ali ob izraščanju zob. Senzorična stimulacija spodbuja hitrejšo mielinizacijo živčnih vlaken, kar omogoči hitrejši razvoj živčevja in boljše odzivanje. Poleg tega masaža dojenčka vpliva na otrokovo sposobnost obvladovanja stresa, ko odraste, ter, kot že rečeno, ustvarja zaupno vez z odraslimi. Vimala McClure, ustanoviteljica Mednarodnega združenja za masažo novorojenčkov, piše, da so otroci, katerih mame v nosečnosti trpijo za predporodno depresijo, tesnobo oz. so pod vplivom hudega stresa, že v maternici deležni drugačnega biokemičnega okolja; raven stresnih hormonov je višja. Posledično razvijejo nezaupanje, ki ostaja na nezavedni ravni; celični spomin ustvari percepcijo, da jim svet ni naklonjen. Masaža otroku omogoči preoblikovati te interpretacije in iz strahu ustvariti zaupanje v ljudi, ki ga obdajajo.

Čeprav se zdi, da je v procesu masaže dojenčka le otrok tisti, ki prejema, in mama tista, ki daje, ni tako. Dokazano je, da masaža dojenčka niža nivo poporodne depresije in tesnobe pri mamah. Staršem omogoči globljo vez z otrokom, ki jo ustvari dotik. Ob opazovanju otrokovih odzivov na njihovo masiranje mame in očetje lahko ugotovijo osebnostne poteze svojega otroka ter pričnejo razumeti njegove znake neverbalnega komuniciranja. Z uglasitvijo na otrokova sporočila jim raste starševska samozavest, stres, povezan s starševanjem, pa uplahne. Uspešno navezovanje izvira iz materine sposobnosti, da ustvari vez z otrokom, ter je povezano s sočutno identifikacijo z otrokovim čutenjem. To pa ustvarja zaupanje v otroku; védenje, da obstaja oseba, ki mu bo stala ob strani, ko mu bo hudo, in ga pomirja. Umirjene dojenčke, pa je zelo lahko imeti rad.

Dojenčka vključite v več dejavnosti

Otrok se, trdi znani družinski terapevt Jesper Juul, vedno trudi sodelovati in nabirati izkušnje sveta, zato mu dovolite dejavno se vključiti v čim več dejavnosti. Poleg masaže se lahko mamica odloči za vadbo z dojenčkom. Vadba mamice z dojenčkom je poporodna vadba, ki se osredotoča na doseganje boljše telesne pripravljenosti mamice in vključuje elemente vaj, ki jih mamice izvajajo skupaj s svojim dojenčkom. To blagodejno vpliva na njihov gibalni razvoj ter skozi dotik poglablja zaupanje in občutek varnosti, obenem pa se mamice naučijo tudi pravilnega in samozavestnega rokovanja z dojenčkom. Vadba dojenčka pa postane posebej pomembna predvsem v obdobju, ko je otrok dovolj star in močan, da sam drži pokonci glavico in začenja sam raziskovati svet. Tedaj moramo otroku omogočiti čim več prostega gibanja, ki mu pomaga hitreje doseči razvojne mejnike, kot so plazenje, sedenje in hoja, zato se odpravite na vadbo z dojenčkom v vodi. Voda predstavlja popolno vadbeno okolje, v katerem se lahko dojenček v mamičinih rokah popolnoma svobodno premika in odkriva svet, kar ima blagodejen učinek na dojenčkov razvoj.

Vadba predstavlja priložnost za dejavno preživljanje prostega časa z dojenčkom. Zbližuje ter prispeva k splošnemu boljšemu počutju in zdravju tako mamice kot otroka, zato naj ta postane prijeten del razvoja, ko se skupaj igrate in zabavate.

dr. Ana Polona Mivšek, dipl. bab., viš. pred., in Ekipa Savna kluba Breza