Minka je navihana deklica, ki hodi v prvi razred. Rada se potepa, zato ji domači pravijo Minka potepinka, in rada bere. Pravzaprav je rada brala do pred nekaj dnevi, ko je naletela na pravljico o Rdeči kapici. »Brrrr! Ne, ne bom več brala!« je zgrožena zaprla knjigo, ko je prišla do dela, kjer volk požre babico. In res, od takrat Minka še ni odprla nobene knjige. Sploh se ni ozirala na mamičina prigovarjanja, naj vendar bere, ker branje daje veliko odgovorov, kratkočasi in zabava. Dopovedovala ji je, da niso vse zgodbice tako grozljive, kot je Rdeča kapica. »Veliko je tudi smešnih,« se je trudila mama. Minka pa je vztrajala pri nebranju.
Nekega dne, ko se je brezskrbno igrala s svojimi punčkami, jo je zmotilo škripanje vrat omare. Iz nje je počasi in preplašeno stopila deklica v rdečem ogrinjalu. Minka je odskočila, pograbila cev sesalca, ki jo je mamica pozabila v sobi, in z njo krilila proti neznani obiskovalki. Tudi ta je krilila z rokama, da bi Minko prepričala, da ni nevarna. »Kdo si in kaj bi rada?« je bila stroga Minka. »Rdeča kapica sem in potrebujem pomoč,« je prosila deklica. Minka je za nekaj trenutkov debelo zazijala, nato pa jo je popadel glasen smeh. »In od kod prihajaš? Saj še ni pust,« ji ni verjela Minka in se še kar krohotala. »Prihajam iz knjige, ki si jo skrila med nogavičke na dno omare,« je bila užaljena obiskovalka. Kot bi odrezal, je Minko minil smeh, ko je to slišala. Pristopila je k deklici in si jo z vseh strani pozorno ogledovala. »Kaj bi rada od mene?« jo je strogo vprašala. »Pomoč,« pa je prijazno zamežikala Rdeča kapica. Minka jo je vprašujoče pogledala, deklica pa je začela drdrati: »Izgubila sem se v gozdu in sploh ne vem, kako sem naenkrat zatavala iz pravljice. Znašla sem se v tvoji omari in zdaj sem tukaj,« je zajela sapo, nato nadaljevala, »rada bi nazaj v pravljico in samo ti mi lahko pomagaš.« Minka je še kar debelo gledala. »Preberi mi pravljico o Rdeči kapici in lahko se bom vrnila vanjo. Če mi jo boš prebrala, se bo aktiviral pravljični urok in varno se bom lahko vrnila domov,« je proseče izstrelila obiskovalka. Minka je prebledela. »Nnneee, ne morem je prebrati … Emmm,« se ji je zatikalo. »Saj znaš brati, a ne?« je previdno potipala Rdeča kapica, Minka pa je sunkovito prikimavala v odgovor. »V čem pa je potem problem, če znaš brati?« je vrtala dalje. »Ne berem več, od kar sem prebrala tvojo grozljivo in krvoločno pravljico!« je odločno izstrelila Minka in usta jezno nagubala v šobo. »Ah, škoda … Kako naj se vrnem v pravljico?« je zaskrbelo Rdečo kapico. »Poišči koga drugega, da ti jo prebere,« je hitro svetovala Minka. Začela je naštevati imena prijateljev in sošolcev, za katere je vedela, da med prvimi preberejo vse za bralno značko. »Prav, pa jih poiščem,« se je sprijaznila Rdeča kapica in odšla iz sobe. Minka si je oddahnila, vesela je bila, da ji ne bo treba brati pravljice.
S križanko v roki se je udobno namestila na posteljo in prižgala radio. »Dobrodošli v radijskem kvizu, dragi mladi poslušalci in bralci! Novo nagradno vprašanje za super turbo hitre rolerje se glasi: Katera vprašanja zastavi Rdeča kapica volku, ki leži v babičini postelji? Hitro pokličite in odgovorite! Rolerji čakajo na vas!« je mamljivo prihajalo iz radia. Minka je zastrigla z ušesi, ko je slišala za nagrado, čemerno pa se je namrščila, ko je slišala za nagradno vprašanje. »Joj, škoda, da nisem prebrala pravljice do konca …« ji je bilo žal, saj si je turbo hitre rolerje že nekaj časa zelo želela. Nemirno je hodila po sobi gor in dol, se presedala s postelje na stol in končno odločno zacepetala: »Premagala bom strah in pika!« Odprla je omaro in vanjo pomolila glavo. »Kapica? Rdeča kaaaaapicaaa?« je zaklicala vanjo. Ni bilo dogovora. Takrat so se odprla vrata in v sobo je pokukala glava z rdečim pokrivalom: »Kaj bi rada?« Minka je odskočila od presenečenja: »Kaj pa počneš tam zunaj?«
»Iščem nekoga, ki bi mi prebral pravljico, kot si mi svetovala,« je odločno in užaljeno odgovorila deklica.
»Jaz ti jo bom prebrala. Sem si premislila,« se je zlagala Minka. Rdeča kapica jo je predrla s sumničavim pogledom. »No, prav, prebrala jo bom, ker bi rada dobila super turbo rolerje,« je nestrpno priznala Minka. Rdeča kapica je zdaj debelo pogledala, nič ji ni bilo jasno. »Joj, si radovedna! Na radiu so postavili nagradno vprašanje in odgovor je v tvoji pravljici,« se je vdala Minka. Zdaj je bila pravljična obiskovalka videti razočarano. »Torej je vse samo zaradi rolerjev?« je razočarano dahnila in Minka je v zadregi utihnila. Rdeča kapica ji je pomolila knjigo in tiho sedla na posteljo. Minka je prisedla in začela brati. Brala je počasi, s cmokom v grlu. V prsih jo je stiskalo od žalosti, ker je razočarala in prizadela Rdečo kapico.
»Zate bom prebrala pravljico in ne za rolerje!« je naenkrat odločno vzkliknila Minka. Rdeča kapica je plosknila od veselja in pozorno prisluhnila Minkinemu branju. Zdaj ni več brala počasi in dolgočasno, ampak doživeto. Tudi zadnji del pravljice, kjer volk požre babico in Rdečo kapico, se ji ni prav nič zatikal od strahu. Ko je zaključila, se ji je pravljična obiskovalka iskreno zahvalila in jo objela. Zlezla je v omaro, od koder je prišla, pomahala Minki v slovo in zaprla vrata. Minka je nekaj časa nepremično zrla v omaro, nato pa se ji je počasi približala. Nežno je potrkala po vratih in šepetaje poklicala Rdečo kapico. Ker ni bilo dogovora, je omaro odprla in videla, da v njej ni več deklice. Na dnu je ležala le knjiga z volkom in Rdečo kapico na platnici. Minka se je zadovoljno namuznila in knjigo shranila na polico.
Zadovoljna, ker je opravila dobro delo, se je zleknila na posteljo in prižgala radio. »Še vedno čakamo na pravilen odgovor!« je zahreščalo iz zvočnikov. Minka je poskočila od vznemirjenja in stekla po telefon. Ko jo je na drugi strani pozdravil radijski voditelj, je kar zdrdrala pravilen odgovor. Prislužila si je turbo hitre rolerje.
»Ah, kako popoln dan!« je še zadovoljno dahnila, ko je zvečer zlezla v posteljo z novo knjigo v roki. »Branje je res zabavno!« je ugotovila in se zatopila v zgodbo.
Otroci, ste morda v vaši ulici že opazili, kako se na turbo hitrih rolerjih potepa Minka potepinka? Še ne? Ko jo boste, jo ustavite, in z veseljem vam bo prebrala kakšno pravljico.
Maja Furman