Otroci so nedotakljivi. Starši jih želimo obvarovati pred vsem hudim. Včasih bi jih najraje zaprli med visoke zidove in na obzidja postavili budne straže, ki bi prestregle vsako nevarnost. Toda premalo se zavedamo, da se je s prihodom spleta v njihove sobe, na zaslone njihovih računalnikov, tablic in telefonov odprl največji prehod, ki ga večina staršev nima pod nadzorom. Še huje, ima ga le za manjšo razpoko v drugače trdnem zidu okoli potomca.
Večina nas, staršev, je odrasla v analognem okolju, ko smo se preganjali s kolesi po prašnem makadamu, v bližnjem gozdu delali bunkerje, tapkali za sličice prvega Supermena in hodili telefonirat k sosedom na drugi konec ulice. Interneta ni bilo, računalnik smo imenovali kalkulator, ki smo ga dobili v »fensi« prašku, ki smo ga pretihotapili iz Italije. Vsi se z nostalgijo spominjamo tistih časov, a naši otroci živijo drugačno otroštvo. Kramljajo po Skypu, pošiljajo si zabavne slike prek Snapchata, snemajo in komentirajo klipe na YouTubu, nalagajo selfije na Facebook in Instagram. Če smo mi imeli otroštvo na stopnicah, imajo oni otroštvo na internetu. Kar je OK! Vsaka generacija ima svoj življenjski prostor in navade. A kot tradicija veleva, tudi tokrat starejša generacija ne razume mlajše. Če mladički intuitivno drsajo z ukazi po zaslonu tablice, še preden dobro shodijo, ima starejša generacija težave, da osvoji funkcije pametnega telefona.
Toda starejši imamo nekaj, česar otroci ne morejo dobiti ob rojstvu, to dobijo šele z leti. Modrost in izkušnje, ki nam govorijo, da svet ni (vedno) lep. A kako naj otroka varno spustimo prek spletne ceste, če sami ne vemo, kako se na internetu pogleda levo, desno in še enkrat levo? Resda otroci bolje od nas poznajo internetni promet in že od daleč prepoznajo nov model gadgeta, ki se približuje, a premalo se zavedajo nevarnosti, ki prežijo na spletu.
Enostavno so naivni, verjamejo, da bodo na spletni strani samo z nekaj kliki dobili nov iPhone, na Facebooku se da dobro zaslužiti, na chatu pa so prepričani, da je na drugi strani res njihov vrstnik iz ZDA. Mladost, norost. Kar je sicer spet OK, a ni OK, da starejša generacija ne ve, kako voditi mlade. Včasih so nam starejši zabičali, da se s čudnimi, neznanimi strički na ulici ne pogovarjamo in ne prisedamo v tuje avtomobile, če nam nekdo obljubi bombone. Dandanes starši sploh ne vemo, kakšni strički krožijo po spletu in kakšne so sodobne prevare.
In kar je še huje, starši smo običajno zelo slab spletni vzor svojim otrokom. Sploh na Facebooku znamo zablesteti. Nekaj mojih prijateljev je v zanosu svežega starševskega delirija ustvarilo Facebook račun malim človečkom. Je to res tako nujno? Saj vaš mali junak niti vidi še ne dobro. Res poznate vse svoje FB prijatelje? Imate urejene nastavitve zasebnosti? Veste, komu se vse prikazujejo vaše slike? Preveč vprašanj naenkrat? Boste raje prenehali z branjem tega zapisa?
Morda se bere paranoično, a nikoli ne veste, kdo brska po vašem profilu in naleti na sliko vašega potomca, ki je letos poleti v mivki ustvarjal gradove. In na sliki je samo z lopatko. Brez kopalk. Nekateri imajo otroke radi tudi na drugačen, ogaben in neprimeren način. In ti so si ravnokar shranili sliko na svoj računalnik. In nič ne pomaga, če ste ravnokar umaknili sliko s Facebooka. Kopija fotografije je že na trdem disku popolnega neznanca. Ne samo, da ga sploh ne poznate – sploh ne veste, da se ravnokar izživlja nad vašim otrokom, ki ga ima objavljenega prek celega zaslona. Pretiravam? Bojim se, da ne. Kar je enkrat na internetu, je tam za vedno, tudi če vi sliko že po nekaj sekundah izbrišete.
Še ena statistika, ki vam bo, upam, odprla neko drugo perspektivo. Veste, kakšen odstotek otrok, mlajših od 6 let, je na Facebooku? Ameriška raziskava pravi, da je takih 4 %. Malo? Če to statistiko preslikamo k nam, je to 32.000 slovenskih otrok, ki še hodijo v vrtec ali pa so ravno dobro prestopili šolski prag. To pa ni ravno malo, kajne?
Resda Facebook zapoveduje, da moraš biti za kreiranje svoje profila star vsaj 13 let, a nihče ne nadzoruje, če je uporabnik vnesel resnično letnico rojstva. In mislite, da si zna tak malinovec urediti nastavitve zasebnosti? Tudi, če si zna, ga to sploh ne zanima. Moj kratek sprehod po FB profilih nekaj otrok, njihovo starost ocenjujem med 6 in 10 let, pokaže šokantno stanje. Večina jih ima nastavitve zasebnosti popolnoma odprte, brez težav sem si ogledal večino fotografij. Nepoklicani tako zlahka preuči otrokove navade in ga čez nekaj dni po »naključju« počaka po končanem treningu nogometa. Mislite, da je ta scenarij le plod moje domišljije? Upam, da imate prav!
Prepoved ni rešitev! Vsi vemo, da je zaradi tega prepovedan sadež še slajši. Dohitite otroka v digitalnem svetu! Raziskujta skupaj, naj vaju vodi otrokova radovednost in vaša modrost. Tako kot so vaši starši z vami delali loke in puščice, tako vi z vašim otrokom naredite FB profil. Postanite njegov prijatelj tudi v spletnem svetu!