Tako se pogosto vprašajo starši, ko gledajo svojega otroka, ki je še pred kratkim s prstki pokazal, koliko let ima. Zdaj pa se sprašujejo, kaj neki ga je pičilo, da se tako čudno obnaša. Ali je res, da otroci danes prej vstopajo v puberteto? Kako se sploh vse skupaj začne in kaj moramo starši vedeti o tem občutljivem obdobju otrokovega odraščanja?
To so zelo pomembna vprašanja, ki se jim kot starši ne moremo izogniti. Če kdo misli, da je treba le potrpeti, da ga puberteta mine, kot ga je prijela, se močno moti. Pubertetnik namreč sebe in svojega počutja niti ne razume niti se ne zna sam umiriti, pač pa za to potrebuje oba, mamo in očeta. Tega seveda niti slučajno ne prizna, prej nasprotno.
Obnaša se, kot da so mu na tem svetu vsi odveč, so krivi za njegovo nezadovoljstvo in mu jemljejo njegovo svobodo. Če se nekaj podobnega dogaja v vaši družini, potem imate doma pubertetnika.
Danes ugotavljajo, da se puberteta pri dekletih začne med 10. in 14. letom ter se zaključi tja do 16. leta. Pri fantih se začne nekoliko pozneje, in sicer med 12. in 16. letom, zaključi pa se enkrat do 20. leta. To je obdobje prehoda iz otroštva v odraslost, ki ga spremlja hiter telesni razvoj, spreminjajoča razpoloženja in čustvena nihanja, zaradi katerih je pubertetnik bolj ali manj zmeden, negotov vase in pogosto zelo nezadovoljen s seboj, predvsem s svojim zunanjim videzom.
Zelo pomembno mu postane vprašanje, kdo je on za druge, kako ga vidijo drugi (predvsem vrstniki) in koliko je med njimi sprejet. Skozi ta iskanja in vprašanja se počasi kristalizira in oblikuje njegova identiteta. V tem procesu oblikovanja lastne identitete imajo še kako pomembno vlogo starši, ko mu pomagajo postavljati prava vprašanja: od vprašanja, kako ga vidijo drugi, k vprašanju, kaj bi rekel o sebi; namesto preprostega posnemanja idolov ali drugih vrstnikov, k vprašanju, kaj mu je resnično všeč in zakaj. Prek teh vprašanj postopoma prihaja do spoznanj o sebi, kdo je on sam, prepoznava tudi svoja čustva in kaj jih napaja, kaj ga veseli, katere so njegove sposobnosti, kaj hoče postati itd.
Najpomembnejše je, da svojemu otroku najprej razložite, da je povsem normalno, da je zmeden vpričo vseh telesnih sprememb, morda se jih tudi ustraši, ali v nekaterih primerih svoje telo celo zasovraži. Dobro je preveriti, kako vaš sin ali hči doživlja te spremembe, da ga/jo razbremenite strahov in drugih občutkov negotovosti in zmede. Če imate odraščajočo hči, ji kot mami povejte, da se njeno telo počasi začenja pripravljati na to, da bo tudi ona nekoč lahko postala mamica. Zato se mora oblikovati tako, da bo lahko enkrat zanosila in rodila dojenčka. Telo se zato začenja spreminjati, razširili se ji bodo boki in začele ji bodo rasti prsi. Dobila bo tudi menstruacijo, ki jo bo potem imela vsak mesec. Razložite ji, da je ta cikel del ženske narave in jo na ta način razbremenite dvomov, občutkov neprimernosti, sramu in strahu. Naj bo to potrditev, da odrašča v zrelo žensko in da je to nekaj lepega.
Vaše mnenje nam veliko pomeni zato bomo veseli, če boste svoje izkušnje delili z nami v komentarjih in tako komi pomagali, da se sobivanje ne bo sprevrglo v nočno moro in merjenje moči.