prvo kopanjeKo mali kričač pride na svet, pogosto slišimo sorodnike in prijatelje, kako z nasmehom rečejo: Ta pa ima močna pljuča! A v resnici so pljuča eden najbolj občutljivih dojenčkovih organov, še posebno pri nedonošenčkih, zato moramo storiti vse, da jih zaščitimo in jim pomagamo, da se zdravo razvijajo.

Kako se razvijajo dojenčkova pljuča?

Pljuča se začnejo razvijati že v prvih tednih nosečnosti. Okoli 20. tedna so že speljane vse dihalne poti, ki potem rastejo, dokler otrok ob rojstvu ni sposoben sam zadihati.

V maternici otrok vadi dihalne gibe, čeprav njegova pljuča še niso napolnjena z zrakom. Okoli 28. tedna pa v njegovih pljučih začne nastajati tekočina, ki preprečuje, da bi se notranje plasti pljuč »zlepile«.

Nosečnice, za katere zdravniki sumijo, da bi lahko predčasno rodile, dobijo zdravila, ki pospešujejo dozorevanje otrokovih pljuč. Poglavitni razlog, zakaj imajo nedonošenčki težave z dihanjem, je namreč ta, da se v pljučih ni uspelo ustvariti dovolj zaščitne tekočine.

Ko se med porodom otrok spušča po porodnem kanalu, se iz njegovih dihalnih poti iztisne plodovnica, kolikor jo je bilo. Ko se otrok rodi, zaradi spremembe okolja, predvsem temperature, zajame sapo in prvič napolni pljuča z zrakom.

Kako jih lahko zaščitimo?

Pljuča so organ, ki naj bi zdržal celo življenje, a v današnjem svetu, polnem smoga, strupov in različnih kemikalij, je pametno, da starši in tisti, ki naraščaj šele pričakujejo, naredijo vse, da bi otrokova pljuča zaščitili pred škodljivimi vplivi.

•Ne kadite.

To je najpomembnejši korak v zaščiti otrokovih dihalnih poti. Kajenje v otrokovi bližini ima namreč lahko hude posledice za razvoj otrokovih pljuč. Najbolje je, da prenehate že takrat, ko začnete razmišljati o povečanju družine. Če pa ste že noseči, prekinite čim prej, po možnosti takoj, ko izveste veselo novico.

Novorojenčki mamic, ki so med nosečnostjo kadile, imajo lahko ozke dihalne poti, njihov organizem je manj odporen na različne viruse in okužbe, večja je tudi možnost, da se bo otrok rodil predčasno.

Po rojstvu novorojenček potrebuje okolje, v katerem ni cigaretnega dima, zato poziv k opuščanju kajenja ne velja le za mamice, ampak tudi za očke in vse ostale družinske člane, ki kadijo.

Mali pasivni kadilci so v večji nevarnosti za nenadno smrt v zibki, veliko večja pa je tudi možnost, da bodo imeli zdravstvene težave, kot so pogosta vnetja, pljučnice, astma in druge dihalne težave.

•Izogibajte se okužbam.

Res se ni lahko povsem izogniti ljudem, ki so prehlajeni, imajo gripo ali podobne bolezni, še posebno, če imate v družini starejše otroke, ki so v stalnem stiku z vrstniki v vrtcu ali šoli. Vendar pa je vredno kar najbolj omejiti izpostavljanje različnim virusom. Še posebno, če je bil novorojenček rojen prezgodaj, in že zato nagnjen k težavam z dihali, ga moramo čim bolj zavarovati.

Dojenčkov, pri katerih obstaja večja nagnjenost k dihalnim težavam, ne vodimo v prostore, kjer se zadržujejo večje skupine ljudi. Poskrbite, da bodo vsi, vključno z vami, ki se bodo dojenčka dotikali, najprej temeljito umili roke.

Če imate starejše otroke, ki so prehlajeni in so se igrali z dojenčkovimi igračami, te dobro operite. Virusi se na njih namreč lahko zadržujejo celo nekaj ur.

•Proč s papirnatimi robčki!

Virusi, ki povzročajo bolezni dihal, živijo in se razmnožujejo v vlažnem, toplem okolju. Ko si obrišete nos v papirnat robček, jih prenesete iz nosa na papir. Po vsakem brisanju nosu robček zavrzite. Res jih boste porabili malce več, vendar boste tako tudi poskrbeli, da virusi ne bodo okužili še koga.

Robčki iz blaga ravno zato niso najboljši. Ponavadi jih ne mečemo takoj v koš za perilo oziroma naravnost v pralni stroj in virusi na njih lahko še lep čas živijo v naših žepih.

MB

Najpogostejše bolezni dihal

Bolezni dihal ne moremo zdraviti samo doma, brez pomoči zdravnika. Zato ga obiščimo takoj, ko otrok zboli, po pregledu in posvetu z njim pa lahko poskušamo prispevati k hitri ozdravitvi tudi doma.

•Astma

Najpogostejši vzrok za astmo so alergije. Zanjo so značilni piskajoče in sunkovito dihanje, krčevit kašelj, modrikaste ustnice, mrzle okončine in tiščanje v prsih. Otroka je zelo strah, da mu bo zmanjkalo zraka. Ob teh znakih ga moramo odpeljati k zdravniku, ki bo ugotovil vzroke za astmo in otroka primerno zdravil. Doma pa mu lahko pomagamo tako, da ga najprej naučimo pravilnega dihanja. Spodbujajmo ga, da bo dihal skozi nos, ker se tako zrak že v zgornjih dihalnih poteh očisti in ogreje ter tako manj draži. Težko dihanje lahko pomirimo z različnimi mešanicami čajev; najbolj primerni so pljučnikov čaj (pljučnik vsebuje silicijevo kislino, ki vzdržuje elastičnost pljučnega tkiva), čaj planinskega mahu in lapuhov čaj. Pomaga tudi timijanova kopel in gorčični obkladki.

•Krupozni laringitis

To je vnetje, ki ga povzroči prejšnji prehlad ali druga virusna bolezen. Zaradi vnetja otečejo sluznice v dihalnih poteh in žrelu. Onesnažen zrak draži dihalne poti, zato so nekateri otroci stalno v nevarnosti, da se bolezen pojavi. Najpogosteje obolevajo otroci do osmega leta starosti, ki imajo še ozko odprtino v grlu in vsako otekanje sluznice močno ovira pretok zraka. Posebno pomembno je, da otroka ob napadu kašlja in pomanjkanja zraka pomirimo. Ko nas je strah, še bolj hlastamo za zrakom in stanje še poslabšamo. Napad ublažimo, če otroku omogočimo, da se nadiha svežega in čistega zraka. Zrak v stanovanju mora biti dovolj vlažen, zato je prav, da v mesecih, ko prostore ogrevamo s centralno kurjavo, na radiatorje obešamo mokre brisače. Napadi sunkovitega kašlja se ponavadi pojavijo ponoči in so precej težji, če otrok leži, zato mu vedno damo višji vzglavnik, da mu olajšamo dihanje.

•Pljučnica

Pljučnico lahko povzročijo virusi, bakterije, glivice ali pa tujki, ki zaidejo v pljuča. Včasih se pljučnica razvije po bolezni zgornjih dihalnih poti, lahko pa se pojavi kot zaplet nekaterih nalezljivih otroških bolezni. Malega bolnika mora obvezno pregledati zdravnik, če vročina in močnejši kašelj trajata dlje kot dva dni. Če se pljučnica začne zdraviti dovolj hitro, praviloma ne pušča posebno opaznih in hudih posledic, lahko pa se sprevrže v hudo obolenje, če je ne zdravimo. Ob zdravljenju, ki poteka pod zdravnikovim nadzorom, pa lahko k hitri ozdravitvi prispevamo tudi sami. Skrbimo, da je v stanovanju svež zrak, otrokov prsni koš lahko natiramo z mešanico olivnega in sivkinega olja in mu kuhamo čajno mešanico iz sleza, lapuha, pljučnika, ozkolistnatega trpotca in sladkega korena.

Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije

Primožičeva 2

1231 Ljubljana Črnuče

Tel.: 01 561 6320

http://www.astma-info.com/html/dpbs/kdo-smo.html

savitri@siol.net

Varujmo otroka pred hudim mrazom in ga vzpodbujajmo, da se bo ukvarjal s športom. Še posebno primerno je plavanje.