shutterstock_81831301Predihavanje popadkov v različnih položajih lahko pomaga dojenčku pri spuščanju, mamici pa omili bolečino med porodom. Zato vstanite in se med porodom gibajte!

Navodila, ki jih nosečnice prejmejo v šoli za starše, jim svetujejo, naj ne odidejo v porodnišnico, dokler se popadki ne vrstijo v petminutnih razmakih in trajajo vsaj eno minuto (če se porod prične s popadki). Prvorodke se običajno bojijo, da bodo prišle prepozno ali da bo kaj narobe, če ostanejo predolgo doma. Drugorodke že lažje presodijo, kdaj oditi od doma, in običajno vedo, da je res bolje počakati nekoliko dlje v udobju lastnega doma in se na porod odzivati v skladu z lastnimi občutji. Ta običajno vključujejo tudi gibanje.

Pri razpoku mehurja je priporočljivo, da se porodnica takrat ne premika, ampak se čim prej zglasi v porodnišnici. Ko jo pregledajo in ugotovijo, da je z dojenčkom vse v redu, da ni nevarnosti, da bi popkovina ušla pred njim ali da bi se kakorkoli prekinil dotok kisika, se prav tako lahko začne gibati.

 Gibanje zmanjšuje neudobje

Gibanje je namreč odlična preusmeritev pozornosti od neudobja, ki ga povzročajo popadki. Gibanje da ženski občutek večje osebne svobode in možnost, da sprosti napete mišice, ki bi sicer še okrepile bolečino ob popadkih. Raziskave so celo pokazale, da gibanje med porodom na naraven način omili bolečino in s tem zmanjša potrebo po uporabi farmakoloških sredstev za lajšanje bolečin. Ženskam obenem okrepi občutek lastnega nadzora nad porodom in posledično skrajša dolžino samega poroda.

Včasih se je zaradi rutinskih posegov v bolnišnicah preprosto težko svobodno gibati. Takšna omejitev gibanja dokazano lahko vodi do slabših porodnih zgodb in splošnega nezadovoljstva porodnic nad njihovimi porodnimi izkušnjami. Nedavno so v ZDA izvedli raziskavo, ki je pokazala, da se kar 71 % žensk med porodom v bolnišnicah ne premika, temveč leži v postelji, pri tem so podložene z blazinami. Večina je po prvi izkušnji izrazila željo, da bi bila pri naslednjem porodu raje v bolj pokončnem položaju.

 Učimo se iz preteklosti

Če bi zavrteli kolesje časa precej nazaj, bi videli, da so takrat za rojevanje uporabljali bolj pokončne položaje. Če danes naredimo antropološko analizo, bomo videli, da nekatere plemenske skupnosti še vedno rojevajo stoje in je porod del častnega ženskega rituala. Po nekaterih podatkih naj bi bila prva ženska, ki je rodila leže v postelji, ljubica francoskega kralja Louisa XIV. Ta je namreč želel videti rojstvo svojega otroka. Zato je zdravniku svoje ljubice naročil, naj to izvedeta leže, medtem ko je on skrivaj opazoval. Zdravnik je ob tem ugotovil, da tako tudi sam najlažje nadzoruje porod, saj mu ni treba klečati ali čepeti pod žensko. Od takrat je zahteval, da vsi porodi z njim potekajo leže v postelji. Rojevanje leže je tako postal nov trend, ki si ga je lahko privoščil le višji sloj in je bilo zato mišljeno kot nekaj boljšega. Kmalu je to postal “normalen” porodni položaj, vendar nikdar ni bil zares “naraven” porodni položaj.

 Dva zakona lepega poroda: gibanje in gravitacija

Porod bo potekal najlepše, če bomo upoštevali dva ključna zakona: zakon gravitacije in zakon gibanja. Dojenčki se lahko rodijo v mnogih različnih položajih, ki sledijo zakonu gravitacije in so za mamico udobnejši. Stoje, v predklonu, v štirinožnem položaju. Nekateri priporočajo tudi položaj čepe, vendar je ta primeren šele v aktivni dobi poroda, ko je dojenček že dovolj spuščen, sicer mu v takšnem položaju zapremo pot (medenica se v zgornjem delu zapre, spodaj pa razširi). Poleg tega čepeči položaj zahteva nekoliko boljšo fizično pripravljenost. Ležanje na hrbtu pa je tisti položaj, ki je teoretično in praktično nekompatibilen z zakonom gravitacije ter kot tak primeren le za krajše oddihe in počitek med popadki. Položaj leže na hrbtu namreč delno zapre medenico oz. ji prepreči popolno odprtje v pregibnem delu trtice in onemogoči dojenčku, da bi se spustil z gravitacijo “navzdol”. Dejansko mora gravitaciji kljubovati v rahli poti “navzgor”.

 Najboljši položaj

Medenico bomo najbolj odprli, torej kar najbolj povečali odprtino med sramno kostjo in trtico, v pokončnem položaju z rahlim predklonom. Tako velja v teoriji. V praksi pa prisluhnemo svojemu telesu in dojenčku, ki sam sporoča, kam naj se mama premakne, da mu ustvari dovolj prostora za pot navzven. Z gibanjem dojenčku tudi pomagamo do optimalnega položaja za rojstvo (glavica navzdol, hrbet obrnjen navzven, hrbtni lok na levi strani). Če optimalen položaj ni dosežen, lahko z različnimi telesnimi polažji in predvsem gibi dojenčku celo pomagamo, da ga hitreje doseže. Dojenčkom, ki denimo “sedijo na ritki”, lahko z upoštevajem zakona gravitacije pomagamo pri obratu v optimalen položaj.

 Ostale prednosti gibanja med porodom

– Sprehajanje in gibanje prispevata k učinkovitejšemu delovanju maternice.

– Dejavno odzivanje na porod in sprejemanje popadkov dvigujeta samozavest porodnice in njeno vero v lepo porodno izkušnjo.

– Obenem jo vzpodbuja, da se porod ne bo nadaljeval v nedogled.

– Gibanje v medenici vodi dojenčka skozi medenico.

– Ležanje na boku, predklon ali pokončni položaj vzpodbujajo krvni pretok porodnici in dojenčku in zmanjšujejo različna tveganja pri dojenčku.

– Pokončni položaj pomaga dojenčku, da se s pomočjo gravitacije spusti v porodni kanal in s tem varčuje z mamino energijo.

– Če se je porod upočasnil ali ustavil, ga bo gibanje pospešilo.

– Sprememba okolja in razpoloženja, ki dobro dene porodnici.

– Gibanje pomirja in blaži bolečino.

Kakšna je praksa pri nas in kako se lahko same pripravimo

Najlepše je, če imamo možnost prvo porodno obdobje preživeti kar doma. V porodnišnici namreč stopimo v povsem novo okolje. Obkrožajo nas neznani ljudje, dogajajo se rutinski posegi, ki lahko zmotijo naraven tok poroda. Porodnica bo hitro prejela kakšno medicinsko sredstvo, bodisi za pospešitev poroda, omilitev bolečine, za hidracijo ali kakšno drugo intervencijo. To seveda lahko delno onemogoči gibanje, vendar lahko prosite za mobilna stojala, s katerimi se lahko svobodneje gibljete. Pogosto se tudi zgodi, da osebje priklopi porodnico na merilne naprave, pri čemer mora ležati v postelji, in nato skozi meritve spremlja, kaj se dogaja z mamo in dojenčkom. V takšnem primeru lahko zaprosite, da vse meritve opravljajo občasno, če stalen nadzor ni potreben iz zdravstvenih razlogov.

 Ustvarite si prijetno okolje

Za porodnico bo tudi prijetneje, če v porodni sobi ustvari domačno okolje. Denimo, da prinese s sabo kakšno stvar od doma: morda domačo blazino, domačo spalno srajco, kakšen poseben spominek itd. V prostoru lahko malce zatemnite luči in ustvarite bolj intimno vzdušje. Za svobodno intuitivno gibanje in poplesavanje po porodni sobi pa bo vsekakor dobrodošla domača glasba. Vnaprej si lahko pripravite CD s svojo najljubšo glasbo in ga uporabljate po občutju. Posnamete lahko nekaj počasnih skladb za trenutke, ko se boste želeli umiriti, pa tudi nekaj hitrih skladb za trenutke, ko se bo po žilah pretakal adrenalin in boste čutili potrebo po intenzivnejši energiji.

 Vadbimo že prej

Pred porodom se lahko z različnimi tehnikami pripravimo in pridemo v stik s svojim telesom in dojenčkom. Preizkusimo lahko različne porodne položaje, se naučimo nekaj osnovnih gibov, vadimo predihavanje popadkov, meditiramo in vizualiziramo prijetne izkušnje, preizkusimo, kako pri vsem sodelovati s svojim porodnim partnerjem in osebjem. Obiskujemo lahko različne programe, vadbe in priprave na porod, ki nas bodo temeljito pripravile na eno najmogočnejših izkušenj v življenju. Pomembno je, da se v nosečnosti mamica in dojenček čim tesneje povežeta, saj bosta skupaj ustvarila čudovito porodno izkušnjo.

Osnovno porodno pravilo naj bo: poslušajte svoje telo in svoje občutke. Idealen porodni načrt je zapisan v vsaki ženski, zato je ključno, da mu zna prisluhniti. Če je ležanje neprijetno, nam telo sporoča, naj vstanemo. Če smo v mirovanju nemirne, je to jasen znak, da se je potrebno premakniti. Telo nam bo sporočilo, kdaj in kako naj se premaknemo.

Pregled nekaj porodnih položajev

Stoječi položaj: naslonimo se na steno, stabilen kos pohištva ali opremo, na partnerja. Pokončni položaj vzpodbuja spuščanje dojenčka in lahko pospeši celoten proces poroda.

Hoja: povzroča zibanje v medenici, kar med popadki dodatno vzpodbuja dojenčka, da se spusti v porodni kanal.

Ples v paru: nežen počasen ples dela čudeže. Nežno masira in bistveno blaži bolečino v križu. Porodnica naj bo ob tem oprta na partnerja z rokami okrog njegovega vratu, on pa naj jo močno stisne k sebi. Prav ta stisk bo dodatno olajšal bolečino v križu.

Solo ples: porodnica lahko izvaja različne plesne gibe, s katerimi premika medenico in dobesedno zaziblje dojenčka na svet.

Čepenje: Ta položaj pride v poštev šele v aktivni fazi rojevanja, saj mora biti dojenček že povsem spuščen. V nasprotnem primeru bi prej zaustavila naraven tok porodnega gibanja, saj se v tem položaju medenica spodaj odpre, zgoraj pa zapre. V počepu se porodnica lahko opre na drog, če so v porodnišnici na voljo postelje z drogom. Lahko se opre tudi na partnerja ali pa jo partner podpre zadaj.

Zibanje na veliki žogi: elastičnost žoge nežno podpira medenično dno. Z njo se lahko nežno zazibate skozi popadke.

Irena Pfundner Tkalec, Plešem zase – Hiša plesa in materinstva